1. Organoidi glioblastoma kot model za preučevanje odpornosti na terapijoAnamarija Habič, Bernarda Majc, Andrej Porčnik, Roman Bošnjak, Boštjan Markelc, Maja Čemažar, Tamara Lah Turnšek, Barbara Breznik, Metka Novak, 2022, published scientific conference contribution abstract Keywords: glioblastom, organoidi, odpornost, možganski rak, možganski tumor, onkologija
Published in DiRROS: 16.06.2022; Views: 67; Downloads: 54
 Full text (80,32 KB) |
2. Kaj se dogaja z jesenom pri nas? : Peto nadaljevanjeTine Hauptman, 2020, review article Abstract: Jesenov ožig je bolezen, ki jo povzroča tujerodna invazivna gliva Hymenoscyphus fraxineus, ki izvira iz vzhodne Azije. V Evropi so se prvi simptomi bolezni pojavili v začetku 90. let prejšnjega stoletja, gliva pa se je hitro razširila na večji del Evrope, kjer ogroža predvsem populacije velikega jesena (Fraxinus excelsior) in poljskega jesena (F. angustifolia). Gliva povzroča različne simptome, okuži lahko praktično vsa tkiva svojih gostiteljev, končni rezultat okužbe pa je odmiranje krošnje in zelo pogosto odmrtje celotnih dreves. Intenzivnost bolezni je večja na rastiščih z višjo relativno vlago in nižjimi temperaturami, odmiranje jesenov pa zelo pospešijo sekundarni škodljivi organizmi. Učinkovitih ukrepov za zatiranje glive H. fraxineus ne poznamo, rešitev za ohranitev jesenov v evropskih gozdovih pa bi bila lahko ugotovljena odpornost posameznih jesenov. V prispevku povzemamo najpomembnejše ugotovitve številnih dosedanjih raziskav in predlagamo usmeritve za gospodarjenje z jesenom v prihodnje.
Keywords: varstvo gozdov, jesenov ožig, Hymenoscyphus fraxineus, invazivna vrsta, jesen, Fraxinus spp., individualna odpornost
Published in DiRROS: 06.04.2020; Views: 2283; Downloads: 560
Full text (352,14 KB) |
3. Tehnična in estetska življenjska doba lesaMiha Humar, Boštjan Lesar, Davor Kržišnik, 2020, review article Abstract: Les na prostem je izpostavljen delovanju biotskih in abiotskih dejavnikov razkroja. V naravi so ti procesi zaželeni, kadar pa les uporabljamo v komercialne namene, želimo razkroj čim bolj upočasniti. V primeru razvrednotenja lesa pa moramo lesene elemente zamenjati. Lesene izdelke praviloma menjamo zaradi estetskih razlogov ali nedoseganja tehničnih zahtev. V tem prispevku opisujemo najpomembnejše mehanizme in razloge za razgradnjo lesa na prostem, naravno odpornost lesa in sodobne rešitve za zaščito. Na koncu so predstavljeni ključni rezultati o obnašanju lesa na terasi lesenega modelnega objekta na Oddelku za lesarstvo. Terasa ponazarja podobno izpostavitev kot mostovi, pohodne površine oziroma streha, zato je primerna kot odličen prikaz obnašanja lesa na prostem.
Keywords: les, odpornost lesa, življenjska doba lesa, razkroj, barvne spremembe, lesne glive
Published in DiRROS: 01.04.2020; Views: 2309; Downloads: 2209
Full text (1,07 MB) |
4. Lastnosti lesa lubadarkMiha Humar, Davor Kržišnik, Boštjan Lesar, 2018, original scientific article Abstract: V zadnjih letih se je v Sloveniji zelo povečala gradacija gozdov zaradi delovanja smrekovega lubadarja. Les lubadark na trgu dosega nižjo ceno, kot n-razvrednoten les. Uporaba lesa lubadark je v veliki meri odvisna od njegovih lastnosti. Zato smo pomodrelem lesu in kontrolnemu nepomodrelem lesu določili klasične sorpcijske lastnosti, dinamično sorpcijo vodne pare, kapilarni vlek, lastnosti namakanja in odpornost proti glivam razkrojevalkam ter upogibno trdnost in tlačno trdnost. Na podlagi vseh naštetih parametrov smo ugotovili, da pomodrel les hitreje vpija vodo, a ima še vedno enake mehanske lastnosti kot nepomodrel les.
Keywords: podlubniki, glive modrivke, odpornost lesa, smreka, glive razkrojevalke, les
Published in DiRROS: 20.06.2018; Views: 3102; Downloads: 590
Full text (281,40 KB) |
5. Ali imamo v Sloveniji na voljo naravno odporen les?Ajda Pogorelčnik, Nejc Thaler, Boštjan Lesar, Davor Kržišnik, Miha Humar, 2017, professional article Abstract: V zadnjem obdobju se raba lesa veča, še posebno za gradbene namene. Na prostem je les izpostavljen delovanju biotskih in abiotskih dejavnikov razkroja. Teh procesov ne moremo preprečiti, s pravilnim načrtovanjem konstrukcij, izbiro ustreznih lesnih vrst ali biocidno zaščito pa jih lahko zelo omejimo. Pri izbiri lesa je eden od najpomembnejših podatkov njegova naravna odpornost. Letos je bil objavljen nov standard, ki na tem področju prinaša številne novosti. Najbolj izrazito je zmanjšanje odpornosti macesnovine in hrastovine, predvsem zaradi variabilnosti lesa, ki je v celoti ne znamo pojasniti. V tem prispevku so navedena najnovejša spoznanja in nekateri rezultati, ki se nanašajo na naravno odpornost in življenjsko dobo lesa.
Keywords: les, naravna odpornost, življenjska doba, razkroj lesa, glive
Published in DiRROS: 03.09.2017; Views: 2655; Downloads: 572
Full text (139,49 KB) |
6. Nekatere značilnosti pojava umiranja smreke in njenega prirastnega odzivanja na imisijske streseFranc Ferlin, 1991, original scientific article Keywords: gozdovi, smreke, propadanje gozdov, imisijski stres, propadanje smreke, imisijska odpornost, širina branik, podnebne spremembe, dendrokronologija
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 3001; Downloads: 1235
Full text (2,21 MB) |
7. Vrednotenje življenjske dobe lesa, zaščitenega z emulzijami voskov in bakeretanolaminskimi pripravki v tretjem razredu izpostavitveBoštjan Lesar, Miha Humar, 2010, original scientific article Abstract: V raziskavi smo preučevali življenjsko dobo lesa, izpostavljenega na prostem, v tretjem razredu izpostavitve, z dvoslojnim testom. V prvem delu raziskave smo naravnim razmeram izpostavili vzorce smrekovine, impregnirane z vodnimi emulzijami montana in polietilenskih voskov v kombinaciji z borovimi spojinami. V drugem delu testa pa smo testirali vzorce, zaščitene z baker-etanolaminskim pripravkom na vodni osnovi (Silvanolin) in posameznimi sestavinami tega pripravka. Za primerjavo smo izpostavili tudi nezaščitene vzorce smrekovine, macesnovine, bukovine in hrastovine. Skozi celotno obdobje izpostavitve smo spremljali klimatske podatke pod vzorci in na vremenski postaji. Rezultati kažejo, da impregnacija z emulzijami voskov in pripravki na osnovi bakra podaljšuje življenjsko dobo lesa, a je zaščita s pripravki na osnovi bakrovih spojin boljša. Odpornost lesa, zaščitenega z emulzijami voskov in baker etanolaminskimi pripravki, je odvisna od koncentracije emulzije/ raztopine in kakovosti lesa. Na podlagi spremljanja vlažnosti in temperature lesa smo ugotovili, da se v lesu ustvarjajo ustreznejše vlažnostne razmere za razvoj gliv, kot bi sklepali iz meritev temperature in vlažnosti zraka.
Keywords: borove spojine, bakrove spojine, les, vlažnost lesa, naravna odpornost, napovedovanje življenjske dobe
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 2975; Downloads: 1252
Full text (327,94 KB) |
8. Odpornost nekaterih domačih vrst lesa proti termitom Reticulitermes lucifugusLjerka Kervina-Hamovič, 1975, treatise, preliminary study, study Keywords: lesarstvo, les, glive, gniloba, termiti, odpornost lesa, Reticulitermes lucifugus
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 2113; Downloads: 520
Full text (2,20 MB) |
9. Biološke, ekološke in prirastne značilnosti iglavcev v vzhodni SlovenijiJanez Božič, 1975, treatise, preliminary study, study Keywords: lesarstvo, les, glive, gniloba, termiti, odpornost lesa, Merulis Lacrimans, Coniophora cerebella
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 1913; Downloads: 507
Full text (8,27 MB) |
10. Vpliv izbranih okoljskih dejavnikov na dinamiko vlaženja bukovineMojca Žlahtič Zupanc, Miha Humar, 2016, original scientific article Abstract: Bukovina sodi med najpomembnejše lesne vrste v Sloveniji. Žal uporaba bukovine zelo zaostaja za prirastkom, zato je treba nujno razviti dodatne aplikacije za rabo bukovega lesa. Ena izmed neizkoriščenih priložnosti je tudi raba za manj zahtevne konstrukcije na prostem. V primeru, da uporabljamo bukovino na prostem, moramo les na takšen ali drugačen način zaščititi. V zadnjem obdobju vedno bolj pridobiva na pomenu termična modifikacija in uporaba voskov, zato smo ti dve rešitvi uporabili tudi v tej raziskavi. Tako smo odpornost bukovine na navlaževanje spremljali v laboratorijskih razmerah in terenskih testih. Pred laboratorijskimi poizkusi smo vzorce izpostavili različnim abiotskim in biotskim dejavnikom razkroja ter določili njihov vpliv na navzemanje vode v les. Izkazalo se je, da se je najbolje obnesel termično modificiran les, impregniran s suspenzijo naravnih voskov. Po drugi strani so abiotski in biotski dejavniki razkroja močno poslabšali odpornost proti navlaževanju bukovine in termično modificirane bukovine.
Keywords: bukovina, termična modifikacija, naravni voski, vlažnost lesa, navzem vode, odpornost, vodo-odbojnost
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 3302; Downloads: 1723
Full text (585,27 KB) |
