1. Strateški načrti v gozdarstvuJanez Zafran, Marko Kovač, 2022, preface, editorial, afterword Abstract: Več najnovejših dokumentov EU naslavlja gozd in gozdarstvo. V njih je bila napovedana tudi izdelava strateških načrtov za gozdove na ravni države. V prispevku so prikazane postopkovne zahteve strateških načrtov in vsebinske teme, ki naj bi jih načrti naslavljali. V kratki analizi osnutkov gozdnogospodarskih načrtov za gozdnogospodarska območja smo ugotovili, da so osnutki načrtov izdelani v skladu z obstoječimi nacionalnimi pravili, ki bodo v prihodnosti verjetno dopolnjena. Prav tako so glavne naslovne vsebine ustrezale vsebinam številnih EU dokumentov. Več pomanjkljivosti smo ugotovili z vidika povezav med temami, opisov njihovih stanj, ciljev in ukrepov. Keywords: EU strategija za gozdove, strateški načrti, postopkovni kriteriji, naslovne teme, konsistentnost, gozdnogospodarski načrti Published in DiRROS: 01.01.2023; Views: 860; Downloads: 288 Full text (894,68 KB) This document has many files! More... |
2. Celovita presoja vplivov na okolje – izkušnje s priprave območnih gozdnogospodarskih in lovsko upravljavskih načrtov 2021–2030Matjaž Guček, Tina Simončič, Gregor Danev, Matjaž Harmel, Sašo Weldt, Matija Stergar, 2022, professional article Abstract: Celovita presoja vplivov na okolje (CPVO) je postopek, s katerim je mogoče ugotoviti in oceniti vplive načrtovanih ukrepov načrta na okolje ter vključenost zahtev drugih inštitucij v načrt. Skladno z Zakonom o varstvu okolja (ZVO-2) je treba CPVO izvesti tudi za načrte s področja gozdarstva. V okviru obnove območnih gozdnogospodarskih načrtov (GGN GGO 2021–2030) ter lovsko upravljavskih načrtov (LUN LUO 2021–2030) je bil za omenjene načrte prvič izveden postopek CPVO, in sicer en postopek za vseh štirinajst GGN GGO 2021–2030 ter en postopek za petnajst LUN LUO 2021–2030. Postopek CPVO se je začel z vsebinjenjem, v okviru katerega je bila na podlagi opredelitve pomembnih vplivov plana skupaj s pristojnim ministrstvom in mnenjedajalci sprejeta odločitev o vsebinah, ki se bodo presojale v nadaljevanju postopka CPVO. Za vsak sklop načrtov je bilo pripravljeno okoljsko poročilo z dodatkom, v katerem so se opredelili, opisali in ovrednotili pomembni vplivi izvedbe obeh sklopov načrtov na okolje, ohranjanje narave, varstvo človekovega zdravja in kulturne dediščine. Vpliv izvedbe GGN GGO 2021–2030 na okoljska cilja Trajnostna raba in varstvo naravnih virov ter Blaženje in prilagajanje na podnebne spremembe je bil zaradi številnih pozitivnih učinkov načrtov ocenjen kot pozitiven (ocena A). Vpliv izvedbe GGN GGO 2021–2030 na okoljska cilja Ohranjena kulturna dediščina in Ohranjena narava je bil zaradi nekaterih pomanjkljivosti v načrtih ocenjen kot C – nebistven vpliv ob upoštevanju omilitvenih ukrepov. Ocenjeno je bilo, da bodo z izvedbo vsakega LUN LUO 2021–2030 nastali nebistveni negativni vplivi (ocena B) na okoljski cilj Trajnostna raba in varstvo naravnih virov in da bo vpliv izvedbe vseh petnajstih LUN LUO 2021–2030 na okoljski cilj Ohranjena narava nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov (ocena C). V obeh okoljskih poročilih so bili navedeni omilitveni ukrepi, ki so bili vgrajeni v osnutke načrtov. CPVO je dolgotrajen in zapleten postopek, ki znatno podaljšuje čas sprejemanja območnih načrtov. Vendar pa zaradi poglobljene presoje mnenjedajalcev in presojevalcev daje načrtom bistveno večjo težo. Hkrati se s CPVO izboljšuje vpetost gozdarskega in lovskega načrtovanja v okoljsko politiko Slovenije, kar daje obema sektorjema večjo veljavo. Keywords: gozdnogospodarsko načrtovanje, lovsko načrtovanje, območni načrti, vplivi načrtov na okolje, okoljsko poročilo, dodatek, omilitveni ukrepi Published in DiRROS: 22.12.2022; Views: 532; Downloads: 150 Full text (622,85 KB) |
3. Hibridno sodelovanje zainteresirane javnosti v procesu obnove območnih gozdnogospodarskih in lovskoupravljavskih načrtov za obdobje 2021–2030Aleš Poljanec, Matjaž Guček, Matija Stergar, Andreja Gregorič, Tina Simončič, Miha Marenče, Tjaša Baloh, Boris Rantaša, 2022, professional article Abstract: V letih 2020, 2021 in 2022 je potekala obnova območnih gozdnogospodarskih in lovskoupravljavskih načrtov (v nadaljevanju območni načrti), ki bodo usmerjali razvoj slovenskih gozdov do leta 2030. Zaradi vse zahtevnejšega upravljanja gozdnih ekosistemov in usklajevanja številnih interesov je sodelovanje deležnikov v postopku priprave in sprejemanja območnih načrtov ključnega pomena. Pri tokratni obnovi območnih načrtov je bil velik poudarek ravno na vključevanju lastnikov gozdov in drugih deležnikov v proces izdelave in sprejemanja načrtov. Formalno določeno participacijo smo nadgradili z aktivnejšim vključevanjem zainteresirane javnosti prek številnih predstavitev, delavnic, anket in sestankov. V letih 2020 in 2021 je bilo tako v sklopu priprave območnih načrtov, poleg zbiranja pobud in javne razprave ter javne predstavitve načrtov, dodatno organiziranih 73 delavnic na regionalni in nacionalni ravni, na katerih je sodelovalo več kot dva tisoč udeležencev. Zaradi preprečevalnih ukrepov zaradi epidemije bolezni covid-19 je večina participativnih aktivnosti v letih 2020 in 2021 potekala v spletni obliki, kar je pospešilo digitalizacijo gozdarstva. Nastala so številna orodja za digitalno sodelovanje, in sicer od novih programskih rešitev na spletni strani do široke implementacije in uporabe orodij za digitalno sodelovanje. Rezultati participativnih aktivnosti so bili vgrajeni v osnutke območnih načrtov. Nadgradnja participativnega pristopa in vključevanje zainteresirane javnosti že v fazi priprave osnutkov območnih načrtov sta prispevala k večji usklajenosti gozdnogospodarskega in lovskoupravljavskega dela območnih načrtov, večji kakovosti in izvedljivosti načrtov ter usklajevanju ekonomskih, ekoloških in socialnih vidikov upravljanja z gozdnimi ekosistemi. Keywords: gozdnogospodarski načrti območij, dolgoročni lovskoupravljavski načrti, participativno načrtovanje Published in DiRROS: 22.12.2022; Views: 518; Downloads: 149 Full text (630,18 KB) |
4. |
5. Predlogi za boljše gospodarjenje z gozdom in ureditev prometa z lesomJože Skumavec, 2020, popular article Keywords: gospodarjenje z gozdovi, gozdna rastišča, škoda po divjadi, paša v gozdu, promet z lesom, gojitveni načrti, sečno-spravilni načrti, informacijski sistem Published in DiRROS: 10.10.2020; Views: 1526; Downloads: 445 Full text (75,25 KB) |
6. Gozdnogospodarski načrti gozdnogospodarskih enot : stanje in priporočila za njihovo izboljšanje : sintezno poročilo o primernosti osnutkov gozdnogospodarskih načrtov gozdnogospodarskih enotMarko Kovač, Špela Planinšek, Lado Kutnar, Hojka Kraigher, 2018, final research report Keywords: gozdarstvo, gozdnogospodarski načrti, gozdnogospodarske enote, sistemi načrtovanja, Slovenija Published in DiRROS: 29.01.2019; Views: 2648; Downloads: 837 Full text (1,26 MB) |
7. Strokovno mnenje o osnutku gozdnogospodarskega načrta za GGE Vzhodno Pohorje (2016-2025)Marko Kovač, Špela Planinšek, Lado Kutnar, Hojka Kraigher, 2018, expertise, arbitration decision Keywords: gozdnogospodarki načrti, sistem načrtovanja, gozdnogospodarska enota, Pohorje, Slovenija Published in DiRROS: 08.10.2018; Views: 2472; Downloads: 89 |
8. Strokovno mnenje o osnutku gozdnogospodarskega načrta za GGE Pokljuka (2016-2025)Marko Kovač, Lado Kutnar, Špela Planinšek, Hojka Kraigher, 2018, expertise, arbitration decision Keywords: gozdnogospodarki načrti, sistem načrtovanja, gozdnogospodarska enota, Pokljuka, Slovenija Published in DiRROS: 08.10.2018; Views: 2232; Downloads: 88 |
9. Strokovno mnenje o osnutku gozdnogospodarskega načrta za GGE Idrija II (2018-2027)Špela Planinšek, Marko Kovač, Lado Kutnar, Hojka Kraigher, 2018, expertise, arbitration decision Keywords: gozdnogospodarki načrti, sistem načrtovanja, gozdnogospodarska enota, Idrija, Slovenija Published in DiRROS: 08.10.2018; Views: 2689; Downloads: 110 |
10. Slovensko gozdnogospodarsko načrtovanje na razpotju : analiza sedanjega sistema : (drugi del)Marko Kovač, 2018, review article Abstract: Študija je bila omejena na sistemsko analizo obstoječega gozdarskega načrtovalskega sistema, ki je pokazala, da ima sistem metodološke pomanjkljivosti, kot so neustreznost vsebin tipov načrtov, nepovezanost načrtov gozdnogospodarskih območij in enot ter nasprotne informacijske in komunikacijske tokove. Povezava med načrtom gozdnogospodarske enote in gojitvenimi načrti je tehnično korektna, vsebinska povezanost pa šibka. Na drugi strani je analiza kakovosti pokazala, da vsebine načrtov niso optimalne; šibka področja so rastišča, funkcije gozdov, analiza trajnosti, cilji, usmeritve in ukrepi. Študija kritično analizira še pomen dediščine idej, družbenih sistemov, politične pokrajine in nerešenih težav, tem, ki so vseskozi zelo zaznamovale razvoj sistema načrtovanja. V razpravi je prikazano, da ima večina evropskih držav bistveno enostavnejše in manj regulirane gozdarske načrtovalske sisteme, kot je slovenski. Hkrati študija navaja priporočila, kje iskati poenostavitve načrtovalskega sistema. Keywords: gozdnogospodarski načrti, hierarhičnost, sistem gozdarskega načrtovanja, informacijski in komunikacijski tok, informacijska učinkovitost, dejavniki razvoja Published in DiRROS: 30.09.2018; Views: 3029; Downloads: 675 Full text (374,70 KB) |