Digital repository of Slovenian research organisations

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in
Research data

Options:
  Reset

Query: "keywords" (lesni ostanki) .

1 - 5 / 5
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
2.
Količinska, strukturna, prostorska in energijska ocena stanja in potencialov lesne biomase za energijske namene v Sloveniji : elaborat
Lojze Žgajnar, Borut Bitenc, Boštjan Košir, Anton Kralj, 1995

Abstract: Energetska učinkovitost, smotrna raba energije, varčevanje z energijo, ter raba obnovljivih alternativnih in okolju prijaznih virov, so temeljni cilji strategije razvoja slovenske energrtike. Med obnovljivimi viri ima pomembno mesto tudi lesna biomasa (drva, lesni ostanki), ki je v Sloveniji tradicionalno pomemben vir energije. Poznavanje sedanjega stanja tega vira je tudi temeljni pogoj za stvarnejše načrtovanje rabe lesne biomase v prihodnje. Pričujoči elaborat je analiza stanja nastanka in porabe lesne biomase v slovenski energetiki v letu 1994. Prikazane so količine, vrste, struktura, energijska vrednost ter viri nastajanj in porabe po regijah (po Gozdnogospodarskih območjih Slovenije.
Keywords: obnovljivi energijski viri, lesna biomasa, drva, lesni ostanki, kurivo, kurilnost
DiRROS - Published: 12.07.2017; Views: 2337; Downloads: 636
.pdf Fulltext (10,93 MB)

3.
4.
Tokovi okroglega lesa in lesnih ostankov v Sloveniji
Nike Krajnc, Mitja Piškur, 2006

Abstract: Namen raziskave je preučiti tokove in rabe okroglega lesa in lesnih ostankov vSloveniji za referenčno leto 2004. Izdelan je bil model, na podlagi katerega smo napravili dve bilanci okroglega lesa in bilanco lesnih ostankov v Sloveniji. Opravljen je bil pregled razpoložljivih virov podatkov, ocenjena kakovost in podan predlog izboljšav spremljanja. Rezultati raziskave kažejo, da bilanca okroglega lesa v primeru uporabe uradnih podatkov o poseku izkazujeprimanjkljaj v višini 536.000 m3. Rezultati modelne bilance okroglegalesa izkazujejo pozitiven rezultat. V bilanci lesnih ostankov ostaja po namenu evidentirane rabe nerazvrščenih 297.000 ton lesnih ostankov. Viri podatkov in njihova kakovost omogočata pogojno uporabo in sta potrebna izboljšav. Pregled nad tokovi in realnimi podatki o posameznih rabah lesa je pripomoček pri strateških odločitvah na sektorskem, regionalnem in državnem nivoju.
Keywords: okrogel les, bilanca okroglega lesa, lesni ostanki, bilanca lesnih ostankov, MFA, analiza tokov okroglega lesa, Slovenija
DiRROS - Published: 12.07.2017; Views: 2430; Downloads: 944
.pdf Fulltext (4,90 MB)

5.
Razpoložljivost virov taninov in ligninov za celostno zamenjavo sintetičnih lepil za les v evropskem prostoru
Milan Šernek, Igor Potočnik, Jaša Saražin, 2020

Abstract: Svetovna poraba fosilnih goriv se vsako leto veča, s tem pa se veča tudi težnja po njihovi zamenjavi z obnovljivimi viri. Lesna biomasa zaradi svoje sestave lahko nadomešča fosilna goriva tako na področju energentov kot tudi na področju surovin za proizvodnjo materialov. Ugotovljeno je bilo, da je poraba lesne biomase za proizvodnjo materialov bolj smiselna. Ocenjeno je bilo, da se v Evropi za proizvodnjo lesnih plošč proizvede približno pet milijonov ton lepil, med katerimi so najpogostejša sintetična na osnovi formaldehida. Ker le-ta obremenjuje okolje in je zdravju škodljiv, je iskanje okoljsko primernejših alternativ predmet raziskav že nekaj desetletij. Tanini in lignini, kot najizdatnejši obnovljivi viri polifenolnih spojin, so primerni za uporabo v lepilih za les. Bolj reaktivni tanini so primerni kot glavna komponenta lepila, lignini pa predvsem kot dodatek lepilom. Zato je cilj tega prispevka odgovoriti na naslednji hipotezi: hipoteza 1 predpostavlja, da je v Evropi dovolj razpoložljivega tanina za izdelavo lepil z 90 % deležem tanina glede na suho snov lepila, ki bi zadostila sedanje evropske potrebe po sintetičnih lepilih. Hipoteza 2 pa predpostavlja, da je v Evropi dovolj razpoložljivega tanina in lignina za izdelavo lepil s 45 % tanina in 45 % lignina, ki bi zadostila sedanje evropske potrebe po sintetičnih lepilih. Hipoteza 1 je bila zavrnjena, saj je bilo ocenjeno, da bi z razpoložljivimi tanini lahko zagotovili le približno 70 % potreb po sintetičnih lepilih. Hipoteza 2 pa je bila v celoti potrjena. Če bi za proizvodnjo biolepil izkoristili tanine, ki jih trenutno večinoma sežgejo s skorjo evropskih iglavcev, ter lignine, ki jih sežgejo kot stranski produkti papirne industrije, bi lahko količinsko v celoti nadomestili zdaj uporabljana sintetična lepila.
Keywords: biolepila, tanin, lignin, posek, lesni ostanki, lesni kompoziti
DiRROS - Published: 29.02.2020; Views: 1355; Downloads: 436
.pdf Fulltext (164,96 KB)

Search done in 0 sec.
Back to top