11. Študija potencialnih vplivov postavitve in delovanja vetrnih elektrarn na gozd - predstavitev rezultatov investitorju, 19. 6. 2019Andreja Ferreira, Marko Kovač, Lado Kutnar, Aleksander Marinšek, Anže Martin Pintar, Ajša Alagić, Boštjan Pokorny, 2019, treatise, preliminary study, study Keywords: gozdni sestoji, lesna zaloga, zgradba sestojev, poseg, potencialni vplivi, gozdovi, posegi v prostor, potencialni vplivi na okolje, vpliv na okolje, gozdni prostor
Published in DiRROS: 16.12.2019; Views: 2056; Downloads: 50 |
12. Polna izmera gozda v upravljanju Gozdarskega inštituta Slovenije na RožnikuGal Kušar, Anže Martin Pintar, 2019, treatise, preliminary study, study Keywords: popis, lesna zaloga, število dreves, sušice, listavci, iglavci
Published in DiRROS: 10.10.2019; Views: 2209; Downloads: 667
 Full text (520,49 KB) |
13. Zanesljivost volumenskih funkcij na primeru drevesne vrste smreke v SlovenijiGal Kušar, David Hladnik, Milan Hočevar, 2013, original scientific article Abstract: Primerjali smo različne volumenske funkcije za ocenjevanje volumnov dreves. S pomočjo sekcijskih meritev (Newtonova metoda) smo izračunali prave ocene volumnov dreves 88 posekanih smrek na Pokljuki. Te smo uporabili za izdelavo regionalnih trovhodnih volumenskih funkcij, (dvovhodnih) deblovnic in tarif. Standardna napaka ocene povprečne vrednosti volumna drevesa je najmanjša pri trovhodnih volumenskih funkcijah (5,0 %), nato pri deblovnicah (11,7 %) in največja pri tarifah (15,1 %). Zanesljivost in uporabnost izdelanih regionalnih ter drugih volumenskih funkcij smo preverili na dveh hektarskih raziskovalnih ploskvah. Ugotovili smo, da s prirejenimi nemškimi deblovnicami smrekam določimo previsoke volumne. Ker volumne iz teh deblovnic uporabljamo tudi pri določanju prirejenih tarif na Slovenskem, je s takim postopkom določen tarifni razred z vsaj za 5 % previsokimi volumni dreves.
Keywords: volumenske funkcije, volumen dreves, lesna zaloga, smreka, Picea abies, Pokljuka
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4447; Downloads: 2156
Full text (791,99 KB) |
14. Sedanje stanje razširjenosti robinije (Robinia pseudoacacia L.) v Sloveniji in napovedi za prihodnostLado Kutnar, Andrej Kobler, 2013, original scientific article Abstract: V raziskavi smo ugotavljali lesno zalogo robinije (Robinia pseudoacacia L.) in njen delež v gozdovih Slovenije. Poleg tega smo z uporabo empiričnega modela in scenarijev podnebnih sprememb napovedali njeno pojavljanje in delež v prihodnost. Robinija je trenutno najbolj pogosta tujerodna drevesna vrsta v naših gozdovih. Sedanja lesna zaloga robinije dosega okoli 0,6 % celotne lesne zaloge naših gozdov. Najpogostejša je v gozdovih GGO Murska Sobota in Kraškega GGO. Ob uresničitvi scenarijev podnebnih sprememb, ki vsi predvidevajo povečanje povprečnih temperatur zraka v prihodnosti, se bo delež lesne zaloge robinije postopoma še povečeval na vzhodnem in severovzhodnem ter jugozahodnem delu Slovenije. Večji delež lahko pričakujemo tudi v nižinskem in gričevnem delu osrednje Slovenije. Po napovedih modela bi se lahko lesna zaloga robinije do konca stoletja najmanj podvojila glede na današnje stanje. Ob uresničitvi scenarijev podnebnih sprememb bi se gozdarstvo srečevalo še z večjimi težavami, povezanimi s to invazivno tujerodno drevesno vrsto. Ob doslednejšem uresničevanju konceptov sonaravnega gozdarstva bomo morali na čim bolj optimalen način usklajevati med nezaželenostjo te invazivne tujerodne vrste in njenimi številnimi koristmi ter interesi lastnikov.
Keywords: tujerodne vrste, invazivne vrste, lesna zaloga, Robinia pseudoacacia, robinja, podnebne spremembe, napovedi, modeli, Slovenija
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4975; Downloads: 2330
Full text (828,50 KB) |
15. Zanesljivost ugotavljanja lesne zaloge s tarifami na primeru smreke v mikrorastiščno pestrem gozduGal Kušar, Milan Hočevar, 2006, original scientific article Abstract: V mikrorastiščno pestrem visokokraškem jelovo-bukovem gozdu smo na primeru drevesne vrste smreke ugotavljali zanesljivost ocenjevanja lesne zaloge s tarifami. Referenčne volumne dreves smo ugotovili s pomočjo švicarskih trovhodnih volumenskih funkcij. Ustrezno tarifo smo izbrali po ustaljeni metodi, na podlagi srednjega premera in srednje višine, ki smo jo odčitali iz prilagojene višinske krivulje. Razlike med tarifami posameznih vzorčnih ploskev so do 3 tarifne razrede. Odstopanje med lesno zalogo, ugotovljeno s tarifami in referenčno lesno zalogo za smrekov sestoj, je -2,8 %; pri posameznih ploskvah pa so odstopanja večja, od -7,0 do 8,6 %. Dosedanje (prenizko izbrane) tarife dajo v konkretnem primeru za -18,1 % prenizko oceno lesne zaloge. Sklepamo lahko, da v primeru, če je tarifa za površino (odsek, sestoj) izbrana korektno in reprezentativno, dobimo z njo dobro oceno lesne zaloge tudi na mikrorastiščno pestri površini. Reprezentativni izbor tarife zagotovimo z meritvami na vzorčnih ploskvah, ki dobro predstavljajo površino.
Keywords: lesna zaloga, tarife, švicarske trovhodne volumenske funkcije, mikrorastiščne razmere, visokokraški teren, smreka, Picea abies, Kočevje
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4369; Downloads: 1730
Full text (4,90 MB) |
16. Volumenska in vrednostna zgradba ter priraščanje visokokakovostnih bukovih sestojev v SlovenijiAleš Kadunc, Marijan Kotar, 2005, original scientific article Abstract: Namen raziskave je bil ugotoviti strukturo lesnih zalog, tekočega volumenskegaprirastka, (denarne) vrednosti lesne zaloge in tekoči vrednostni prirastek po različnih socialnih kolektivih v visokokakovostnih bukovih sestojih. Analizirani so bili sestoji z 18 rastiščnih enot, pri vsaki s po petimi ploskvami velikosti 30 x 30 m. Na vseh 90 ploskvah je bila napravljena debelna analiza vsega drevja nad merskim pragom in ocenjena kakovost debel po četrtinah. Na podlagi debelnih analiz in ocenjene kakovosti smo ugotovili volumen sestojev, tekoči desetletni volumenski prirastek, vrednost sestojev intekoči desetletni vrednostni prirastek. Nad 90 % volumna in še nekaj večji delež vrednosti pripada strehi sestoja. Kolektiv 100 najdebelejših dreves na hektar zavzema okoli polovico volumna oziroma vrednosti sestoja. Delež furnirske kakovosti je izredno nizek (3 %), delež hlodovine za luščenje pa petkrat višji. Sestoji dosegajo najvišje vrednosti na rastiščih montanskih bukovij.
Keywords: bukov sestoj, lesna zaloga, vrednost sestoja, tekoči volumenski prirastek, tekoči vrednostni prirastek, kakovostna zgradba, socialni kolektiv
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4441; Downloads: 1848
Full text (256,15 KB) |
17. Obhodnja v enodobnih smrekovih gozdovih ter vpliv ekonomsko-tehničnih pogojev nanjoMartin Čokl, 1968, treatise, preliminary study, study Keywords: gozdarstvo, smreka, prirastek lesa, struktura gozdov, lesna zaloga, debelina lesa, donos, premer dreves
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 2985; Downloads: 723
Full text (4,76 MB) |
18. Fototerestrična inventura gozdaGal Kušar, Milan Hočevar, 2000, original scientific article Keywords: fototerestrična inventura, inventura gozda, dvofazna inventura, vzorčenje, digitalna fotogrametrija, lesna zaloga, Slovenija
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4160; Downloads: 1868
Full text (1,41 MB) |
19. |
20. Površine, lesna zaloga, prirastek in etat po gozdnih gospodarstvih : predstavitev podatkov popisa gozdov 1980Vid Mikulič, 1985, treatise, preliminary study, study Keywords: lesna zaloga, prirastek, gozdovi, etat, Slovenija
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 2499; Downloads: 918
 Link to full text
This document has many files! More... |
