101. Fungal and bacterial communities in spruce wood samples exposed to outdoors environmental conditionsTijana Martinović, Marko Bajc, Nejc Thaler, Miha Humar, Hojka Kraigher, Barbara Kraigher, 2015, published scientific conference contribution abstract Keywords: degradacija lesa, konstrukcijski les, glive, bakterije
Published in DiRROS: 03.11.2021; Views: 892; Downloads: 285
 Full text (1,05 MB) |
102. Dendrokronološke raziskave na kolišču Parte - Iščica, Ljubljansko barje, SlovenijaKatarina Čufar, Tom Levanič, Anton Velušček, 1999, original scientific article Abstract: Na Ljubljanskem Barju v Sloveniji smo opravili dendrokronološke raziskave lesa iz eneolitskega koliščarske naselbine Parte-Iščica. Iz struge reke Iščice smo odvzeli vzorce 1237 kolov iz lesa jesena (Fraxinus sp.), jelše (Alnus glutinosa Gaertn.), bukve (Fagus sylvatica L.), jelke (Abies alba Mill.), javorja (Acer sp.), breze (Betula sp.), leske (Corylus sp.), belega gabra (Carpinus betulus L.), topola (Populus sp.), hrasta (Quercus sp.), vrbe (Salixsp.) in bresta (Ulmus sp.). Prevladovali so vzorci jesena, jelše in bukve s 70 %, 9 % in 7 %. Dendrokronološke analize smo opravili na jesenovih, bukovih, hrastovih in jelovih kolih, ki so imeli nad 45 branik. Na osnovi 285 relativno datiranih vzorcev smo sestavili dve jesenovi in eno bukovo kronologijo, dolžin 136, 113 in 105 let. Večje količine lesa, posekanega v istem koledarskem letu, nakazujejo potek gradbenih aktivnosti na kolišču. Po prvih rezultatih radiokarbonskega datiranja uvrščamo koliščarsko naselbino v prvo polovico tretjega tisočletja pred našim štetjem.
Keywords: arheologija mokrih tal, datiranje, dendrokronologija, arheološki les, kolišča, mlajša kamena doba, bakrena doba, Ljubljansko barje, jesen (drevo), bukev, Slovenija
Published in DiRROS: 03.11.2021; Views: 2271; Downloads: 1345
Full text (950,76 KB) |
103. Tokovi okroglega lesa v SlovenijiŠpela Ščap, Nike Krajnc, 2021, professional article Abstract: Analize tokov okroglega lesa so pomembno orodje za prikaz stanja gozdno-lesnega sektorja v državi ali regiji. Količina in struktura okroglega lesa, ki ga na leto dobimo iz gozdov, in njegova nadaljnja raba kažejo na stanje sektorja ter nakazujejo možnosti njegovega nadaljnjega razvoja. Tokovi okroglega lesa lahko služijo tudi kot podlaga za oblikovanje različnih scenarijev razvoja gozdno-lesnega sektorja ter za oblikovanje ustreznih politik. Glavni namen članka je predstaviti strukturo proizvodnje okroglega lesa ter njegovo rabo v zadnjih desetih letih. Poseben poudarek je na prikazu zunanje trgovine z okroglim lesom, saj se trendi v zunanjetrgovinski menjavi izrazito spreminjajo. Poleg tega velik delež izvoza okroglega lesa glede na proizvodnjo Slovenijo uvršča na rep evropskih držav. Trenutni trendi nakazujejo povečano domačo predelavo okroglega lesa in ponovno oživitev domače lesnopredelovalne industrije, čeprav je bilo leto 2020 zaznamovano z epidemijo covid-19 in z izrednimi razmerami na domačem in tujem trgu.
Keywords: okrogli les, bilanca okroglega lesa, analiza tokov okroglega lesa, zunanja trgovina, poraba okroglega lesa
Published in DiRROS: 26.10.2021; Views: 1176; Downloads: 286
Full text (612,83 KB) |
104. Vpliv podnebnih sprememb na dinamiko glivnega razkroja lesa v SlovenijiMiha Humar, Boštjan Lesar, Davor Kržišnik, 2021, original scientific article Abstract: Intenziteta glivnega razkroja je v največji meri odvisna od vrste lesa, temperature in padavinskih dogodkov. Če želimo oceniti življenjsko dobo in intervale vzdrževanja lesenih objektov, moramo oceniti, kako se bo v določenem okolju les obnašal. V ta namen so nam na voljo raznoliki modeli. V praksi se največ uporablja pristop, ki ga je razvil Theodore Scheffer. Scheffer je predlagal klimatski indeks (Schefferjev klimatski indeks - SCI), ki temelji na številu padavinskih dni in povprečni mesečni temperaturi. Na podlagi teh klimatskih podatkov smo izračunali Schefferjev klimatski indeks za izbrane lokacije v Sloveniji. Rezultati analize klimatskih razmer kažejo, da je Schefferjev klimatski indeks v večini analiziranih krajev v Sloveniji višji, kot je bil pred desetletji. Intenziteta razkroja se je povečala v vseh analiziranih krajih z izjemo Portoroža. Največje zvišanje Schefferjevega klimatskega indeksa smo zaznali v Ratečah.
Keywords: les, Schefferjev klimatski indeks, razkroj, podnebne spremembe, temperatura, padavinski dogodki
Published in DiRROS: 17.08.2021; Views: 3494; Downloads: 2059
Full text (1004,81 KB)
This document has many files! More... |
105. Pregled, izbira in analiza lesnih vrst : Rezultat D1.1.1 (M24, dokument)Luka Krajnc, Polona Hafner, Andreja Vedenik, Jožica Gričar, Primož Simončič, 2020, treatise, preliminary study, study Keywords: les, leseni izdelki, indikatorji kakovosti lesa, gostota lesa
Published in DiRROS: 09.04.2021; Views: 1268; Downloads: 76
Full text (383,48 KB) |
106. Merjenje in sortimentacija : priročnik za pravilno merjenje in razvrščanje okroglega lesaMirko Baša, 2020, dictionary, encyclopaedia, lexicon, manual, atlas, map Keywords: gozdni lesni sortimenti, kakovostni razredi, okrogli les
Published in DiRROS: 05.03.2021; Views: 1055; Downloads: 341
Full text (5,16 MB) |
107. Poročilo o stanju na trgu lesnih proizvodov z napovedmi : (Market Statement 2020, Slovenija)Špela Ščap, Nike Krajnc, Darja Stare, Tomaž Remic, 2020, treatise, preliminary study, study Keywords: gozdno-lesni sektor, gozdni lesni sortimenti, okrogli les, politični ukrepi, trg lesa, proizvodnja, zunanja trgovina, lesni proizvodi, napovedi tokov lesa, tokovi lesa, les za energetske namene, vpliv COVID-19 na trg lesa, COVID-19
Published in DiRROS: 14.01.2021; Views: 1246; Downloads: 417
Full text (704,97 KB) |
108. Uporaba magnetno resonančnega slikanja za raziskave anatomije in vlažnosti lesaMaks Merela, Igor Serša, Urška Mikac, Primož Oven, 2006, original scientific article Abstract: Preverjena je bila uporaba jedrske magnetne resonance (Nmr) za raziskave anatomije in vlažnosti lesa. Na tri metre visoki živi bukvi (Fagus sylvatica L.) smo uporabili 3d spin-echo mr-mikroskopsko tehniko slikanja s prostorsko resolucijo 100 mm in opazovali strukturo odrezane vejice ter spremljali dinamični odziv drevesa na mehansko poškodbo. Za potrditev struktur, vidnih na slikah, smo uporabili svetlobno mikroskopijo. Svetlobna mikroskopija je razkrila anatomsko zgradbo in triletno starost vejice bukve. Slike so jasno razkrile stržen, radialno orientirane večredne ksilemske trakove, traheje ranega lesa, vključno z mejo med ranim in kasnim lesom, kot tudi kambijevo cono s tekočim ksilemskim in floemskim prirastkom. Preučevali smo koncentracijo vode v vejici in globino dehidracije, ki je nastala v 22-tih urah po poškodbi in je segala v globino približno 5 mm od poškodbe. Hitra izguba vlažnosti odseva začetni pasivni odziv prizadetega tkiva. S pomočjo 3d mikroskopije in računalniškega programa Imagej nam je uspelo izdelati prostorski model vode v lesu, ki prikazuje tkiva v vejici z značilno višjo vlažnostjo.
Keywords: MR-mikroskopija, bukev, Fagus sylvatica, živi les, anatomija lesa, vlažnost, porazdelitev vode, mehanska poškodba
Published in DiRROS: 17.11.2020; Views: 1323; Downloads: 384
Full text (1,77 MB) |
109. Dendrokronološke raziskave na Založnici - najmlajši znani bakrenodobni koliščarski naselbini na Ljubljanskem barjuKatarina Čufar, Anton Velušček, 2003, original scientific article Abstract: Predstavljamo rezultate raziskav lesa in drugih arheoloških najdb z zaščitnih izkopavanj v jarkih na ostankih bakrenodobne-eneolitske koliščarske naselbine Založnica pri Kamniku pod Krimom na Ljubljanskem barju. Od 1315 vzorcev lesa smo jih dendrokronološko raziskali 35%. Sestavili smo dve jesenovi (Fraxinus sp.) in eno hrastovo (Quercus sp.) kronologijo širin branik. Rekonstruirali smo gradbene aktivnosti na naselbini, ki so trajale 90 let. Ugotovili smo, da so se časovno prepletale z aktivnostmi na 10 km oddaljeni naselbini Parte, ki je obstajala istočasno. Na osnovi radiokarbonskih datacij konec gradbenih aktivnosti na Založnici datiramo v 25. stoletje pr. Kr. Naselbina v zadnjih 40 letih obstoja tvori najmlajšo znano eneolitsko koliščarsko naselbino na Ljubljanskem barju in v Sloveniji. Na podlagi datiranega lesa in primerjave drugih arheoloških najdb utemeljujemo uvrstitev naselbine v kulturo Somogyvár-Vinkovci, kar je novost pri interpretaciji poselitvenih sprememb pred nastopom bronaste dobe na območju Ljubljanskega barja, Slovenije in sosednjih dežel.
Keywords: kolišča, Ljubljansko barje, bakrena doba, arheologija, radiokarbonsko datiranje, dendrokronologija, arheološki les, hrast, jesen (drevo)
Published in DiRROS: 17.11.2020; Views: 1157; Downloads: 343
Full text (770,35 KB) |
110. Uvoz lesa listavcev v Evropsko unijo in tveganje za gozdAnita Benko-Beloglavec, Andreja Kavčič, 2020, professional article Abstract: Posledice mednarodne trgovine z lesom med celinami in državami so vneseni tujerodni škodljivi organizmi, ki ob ustalitvi v našem okolju nimajo naravnih sovražnikov. Zato se lahko pojavijo v večjih populacijah in povzročajo poškodbe na rastlinah ali celo odmiranje. Pri prenovi zakonodaje na področju zdravja rastlin v EU je Slovenija podpirala preventivni pristop in previdnostno načelo pri trgovanju z rastlinami in rastlinskimi proizvodi iz tretjih držav. Za les listavcev ni dovolj zaščite pri uvozu v EU. Zato je bil pripravljen seznam novih, potencialno nevarnih tujerodnih škodljivih organizmov, ki bi jih morali uvrstiti v seznam karantenskih škodljivih organizmov in tako preprečiti njihov vnos z uvozom lesa gostiteljskih rastlin v EU in tako obvarovati gozdove pred potencialno škodo.
Keywords: karantenski škodljivi organizmi, les listavcev, uvoz, predhodna ocena tveganja, poti vnosa
Published in DiRROS: 14.11.2020; Views: 1656; Downloads: 406
Full text (149,12 KB) |
