Digital repository of Slovenian research organisations

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in
Research data

Options:
  Reset

Query: "keywords" (les) .

1 - 10 / 110
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
2.
13. dražba vrednejšega lesa v Slovenj Gradcu
Marta Krejan, 2019

Keywords: licitacije, vrednost lesa, cene, les, Slovenj Gradec
DiRROS - Published: 20.03.2019; Views: 1861; Downloads: 515
.pdf Fulltext (112,99 KB)

3.
4.
5.
Dendrokronološke raziskave na kolišču Parte - Iščica, Ljubljansko barje, Slovenija
Tom Levanič, Katarina Čufar, Anton Velušček, 1999

Abstract: Na Ljubljanskem Barju v Sloveniji smo opravili dendrokronološke raziskave lesa iz eneolitskega koliščarske naselbine Parte-Iščica. Iz struge reke Iščice smo odvzeli vzorce 1237 kolov iz lesa jesena (Fraxinus sp.), jelše (Alnus glutinosa Gaertn.), bukve (Fagus sylvatica L.), jelke (Abies alba Mill.), javorja (Acer sp.), breze (Betula sp.), leske (Corylus sp.), belega gabra (Carpinus betulus L.), topola (Populus sp.), hrasta (Quercus sp.), vrbe (Salixsp.) in bresta (Ulmus sp.). Prevladovali so vzorci jesena, jelše in bukve s 70 %, 9 % in 7 %. Dendrokronološke analize smo opravili na jesenovih, bukovih, hrastovih in jelovih kolih, ki so imeli nad 45 branik. Na osnovi 285 relativno datiranih vzorcev smo sestavili dve jesenovi in eno bukovo kronologijo, dolžin 136, 113 in 105 let. Večje količine lesa, posekanega v istem koledarskem letu, nakazujejo potek gradbenih aktivnosti na kolišču. Po prvih rezultatih radiokarbonskega datiranja uvrščamo koliščarsko naselbino v prvo polovico tretjega tisočletja pred našim štetjem.
Keywords: arheologija mokrih tal, datiranje, dendrokronologija, arheološki les, kolišča, mlajša kamena doba, bakrena doba, Ljubljansko barje, jesen (drevo), bukev, Slovenija
DiRROS - Published: 03.11.2021; Views: 580; Downloads: 370
.pdf Fulltext (950,76 KB)

6.
Mikroklimatske razmere v ladijskem kontejnerju
Boštjan Lesar, Davor Kržišnik, Miha Humar, 2019

Abstract: V ladijskem kontejnerju smo spremljali mikroklimatske razmere (relativna vlažnost zraka in temperatura). Kontejner je bil napolnjen s tehnično sušenim smrekovim lesom (Picea abies). Zabojnik je bil na desettedenski poti med Slovenijo in Japonsko. Vzporedno s tem smo v laboratorijskih razmerah določili odpornost lesa smreke proti glivam modrivkam in glivam plesnim. Z analizo dinamične sorpcije vodne pare (DVS) smo določili sorpcijske lastnosti lesa. Na lesnih površinah, ki so bile izpostavljene klimi z relativno zračno vlažnostjo nad 93 %, so se razvila glivna obarvanja. Rezultati laboratorijskih testov so v skladju z meritvami v ladijskem kontejnerju. Relativna zračna vlažnost v kontejnerju je bila nižja od 93 %, zato na transportiranem lesu nismo opazili znakov plesnenja.
Keywords: smrekov les, relativna zračna vlažnost, temperatura, glive modrivke, glive plesni
DiRROS - Published: 08.08.2019; Views: 1894; Downloads: 593
.pdf Fulltext (252,15 KB)

7.
Vpliv vremenskih razmer na lesno-anatomske značilnosti pri puhastem hrastu s Podgorskega Krasa
Martina Lavrič, Jožica Gričar, 2016

Abstract: V okviru raziskave smo se osredotočili na vpliv vremenskih dejavnikov na lesno-anatomske značilnosti puhastega hrasta (Quercus pubescens Willd.), ki je ena od dominantnih domorodnih drevesnih vrst v slovenskem Submediteranu. V obdobju 2009%2014 smo raziskali povezave med različnimi lesno-anatomskimi parametri (končna širina branike, širina kasnega in ranega lesa ter premer, površina in število trahej ranega lesa) in vremenskimi dejavniki (padavine, temperatura in vsebnost vode v tleh). Zanimal nas je tudi potencial izbranih lesno-anatomskih parametrov ter komplementarnost oziroma enakovrednost le-teh za proučevanje podnebja na Podgorskem krasu. Preliminarni rezultati so pokazali, da so bili anatomski parametri povezani predvsem s temperaturo. Širina ranega lesa in površina trahej ranega lesa sta bili pozitivno povezani z maksimalno temperaturo, število trahej v ranem lesu in širina lesne branike pa pozitivno povezana s povprečno temperaturo v obdobju pred in na začetku kambijeve aktivnosti (januar%maj). To nakazuje, da vremenske razmere v navedenem obdobju pomembno vplivajo na hidravlične lastnosti ksilema. Pri širini kasnega lesa smo ugotovili največ povezav s temperaturo v poletnih mesecih, pri trahejah ranega lesa pa s temperaturo v obdobju januar%april. Vpliva padavin na razvoj ksilemske branike z našimi rezultati nismo potrdili. Ugotovili smo, da so širina kasnega lesa in značilnosti trahej ranega lesa primerni lesno-anatomski parametri, ki vsebujejo komplementarne informacije o vplivu vremenskih razmer na debelinsko rast puhastega hrasta. Poudariti je treba, da so bile naše analize opravljene v razmeroma kratkem časovnem obdobju in da bi bile za natančnejše rastno-podnebne zveze potrebne dodatne dolgoletne študije.
Keywords: Quercus pubescens, kras, vreme, anatomija lesa, lesna branika, kasni les, rani les, traheja
DiRROS - Published: 06.03.2017; Views: 4581; Downloads: 606
.pdf Fulltext (913,15 KB)

8.
9.
Kakšne informacije se skrivajo v zgradbi skorje (floema)?
Jožica Gričar, 2017

Abstract: V prispevku so predstavljene najnovejše anatomske raziskave v skorji. Našteti so glavni razlogi manjšega zanimanja za raziskave zgradbe skorje v primerjavi z lesom. Opisana je sezonska dinamika nastanka floema pri drevesih iz zmernega in sredozemskega podnebja ter vpliv okoljskih razmer na strukturo floemskih branik. Prikazana je povezava med širino floemskih in lesnih prirastkov pri drevesih različnih vitalnosti. Na koncu je omenjen še vpliv različnih procesov, ki potekajo v skorji, na meritve dendrometrov
Keywords: skorja, zmerna klima, sredozemska klima, letni prirastek, les, anatomija, iglavci, listavci
DiRROS - Published: 22.06.2017; Views: 3017; Downloads: 623
.pdf Fulltext (2,90 MB)

10.
Lokalna skupnost na Solčavskem za lokalno gozdno lesno verigo gorskega lesa
Tina Drolc, 2017

Keywords: gozdno lesne verige, Solčava, gorski les
DiRROS - Published: 22.06.2017; Views: 2883; Downloads: 523
.pdf Fulltext (376,03 KB)

Search done in 0 sec.
Back to top