Digital repository of Slovenian research organisations

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


Query: "keywords" (lasersko skeniranje) .

1 - 4 / 4
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Vehicle–bridge interaction modelling using precise 3D road surface analysis
Maja Kreslin, Peter Češarek, Aleš Žnidarič, Darko Kokot, Jan Kalin, Rok Vezočnik, 2024, original scientific article

Abstract: Uneven road surfaces are the primary source of excitation in the dynamic interaction between a bridge and a vehicle and can lead to errors in bridge weigh-in-motion (B-WIM) systems. In order to correctly reproduce this interaction in a numerical model of a bridge, it is essential to know the magnitude and location of the various roadway irregularities. This paper presents a methodology for measuring the 3D road surface using static terrestrial laser scanning and a numerical model for simulating vehicle passage over a bridge with a measured road surface. This model allows the evaluation of strain responses in the time domain at any bridge location considering different parameters such as vehicle type, lateral position and speed, road surface unevenness, bridge type, etc. Since the time domain strains are crucial for B-WIM algorithms, the proposed approach facilitates the analysis of the different factors affecting the B-WIM results. The first validation of the proposed methodology was carried out on a real bridge, where extensive measurements were performed using different sensors, including measurements of the road surface, the response of the bridge when crossed by a test vehicle and the dynamic properties of the bridge and vehicle. The comparison between the simulated and measured bridge response marks a promising step towards investigating the influence of unevenness on the results of B-WIM.
Keywords: interakcija vozilo in most, terestično lasersko skeniranje, neravnost vozišča, numerično modeliranje
Published in DiRROS: 26.01.2024; Views: 196; Downloads: 76
.pdf Full text (12,08 MB)
This document has many files! More...

2.
Uporaba laserskega skeniranja za vrednotenje poškodovanosti dreves zaradi žledoloma
Aleš Benčina, Milan Kobal, 2019, original scientific article

Abstract: Na območju GGE Snežnik smo ocenili poškodovanost krošenj po žledolomu iz leta 2014. Območje smo posneli z laserskim skeniranjem novembra 2013 in aprila 2014. Lidarske podatke smo obdelali v programih ArcMap in CloudCompare. V raziskavo smo vključili 111 dreves, od tega 65 navadnih jelk (Abies alba Mill.) in 46 navadnih bukev (Fagus sylvatica L.). S programom CloudCompare smo izračunali razdalje med točkami, ki so si bile najbližje med oblakoma točk iz let 2013 in 2014. Tako smo ugotovili razdalje poškodovanosti, s katerimi smo ugotovili naslednje: bukve so bile statistično značilno bolj poškodovane kot jelke (p < 0,05). Preverili in statistično potrdili smo povezavo med višino drevesa in poškodbami krošnje (p < 0,05) ter dolžino krošnje in poškodbami krošnje (p < 0,05). Vpliva sestojnega sklepa na poškodovanost krošenj po žledu nismo uspeli statistično značilno potrditi (p > 0,05).
Keywords: lasersko skeniranje, žled, poškodovanost gozdov, geoinformatika, daljinsko zaznavanje
Published in DiRROS: 17.06.2019; Views: 2849; Downloads: 732
.pdf Full text (384,45 KB)

3.
Daljinsko zaznavanje invazivnih rastlin
Domen Oven, 2018, review article

Abstract: Razmah satelitske tehnologije, laserskega skeniranja in računalniške zmogljivosti v zadnjih desetletjih omogočajo uporabo novih metod za prepoznavanje invazivnih rastlinskih vrst. Slednje vplivajo na ohranjenost ekosistemov, saj podirajo vzorce obnašanja med organizmi, zmanjšujejo biodiverziteto in hkrati povzročajo ekonomsko škodo. Tehnologije daljinskega pridobivanja podatkov (ortofoto, multispektralni, hiperspektralni posnetki in lidarski podatki) omogočajo proučevanje vegetacije na večji prostorski ravni ter so tako uporabni za prepoznavanje invazivnih rastlin in za izdelavo napovednih modelov njihovega razširjanja. Invazivne rastline od domorodnih lahko ločimo na podlagi fenoloških, spektralnih in strukturnih lastnosti. Metode strojnega učenja so ene izmed pogostejših metod, ki so v rabi za prepoznavanje invazivnih rastlin na podlagi daljinsko zajetih podatkov. Uspešno prepoznavanje je v največji meri odvisno od lastnosti posnetkov in opazovanih rastlin. Daljinsko pridobljeni podatki omogočajo spremljanje časovne in prostorske dinamike razširjanja invazivnih organizmov, kar je ključno pri ocenjevanju potencialnega prostorskega širjenja posameznih invazivnih vrst in pri njihovem upravljanju ter posledično za sprejemanje odločitev načrtovalcev in okoljevarstvenikov. V članku so predstavljane najpogostejše lesnate invazivke in njihova razširjenost v Sloveniji, metode klasifikacij daljinskega zaznavanja invazivk, uspešnost prepoznavanja posameznih metod ter prednosti in slabosti daljinskega zaznavanja invazivnih rastlin.
Keywords: daljinsko zaznavanje, invazivne rastline, satelitski posnetki, multispektralni posnetki, lasersko skeniranje
Published in DiRROS: 16.04.2018; Views: 4497; Downloads: 823
.pdf Full text (302,96 KB)

4.
Ocena sestojne zgradbe na območju Krakovskega pragozdnega rezervata s segmentacijo podatkov laserskega skeniranja
David Hladnik, Anže Martin Pintar, 2017, original scientific article

Abstract: In Krakovo virgin forest reserve we assessed stand structures on the basis of the laser scanning data of Slovenia and forest inventory permanent sampling plots. Large growing stocks (730 m3 /ha) and quantities of deadwood (27 % of growing stock) are characteristic for a reserve in the area of lowland, occasionally flooded forests. Pedunculate oak (83 %) and common hornbeam (12 %) prevail in the growing stock. We delineated stand structures in the forest reserve zone on the basis of the height difference using the procedure of the lidar data segmentation. On the digital model of tree crowns in the canopy of the central stand with the pedunculate oak in the upper level we determined only two unfilled gaps, larger than 100 m2 . In the neighboring managed forest, we classified the stands according to four-meter height classes from the height of 16 m to the heights of stand canopy over 32 m. Superficial forest stands% diversity was assessed using the spatial model, where the stands and stand subunits, larger than a quarter of a hectare, are presented.
Keywords: gozdni rezervati, sestojne strukture, Krakov, lasersko skeniranje Slovenije
Published in DiRROS: 03.09.2017; Views: 4048; Downloads: 753
.pdf Full text (870,00 KB)

Search done in 0.14 sec.
Back to top