Digital repository of Slovenian research organisations

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in
Research data

Options:
  Reset

Query: "keywords" (krčenje) .

1 - 4 / 4
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Zgodovinska nasprotja med različnimi rabami gozdov
Franc Perko, 2017

Abstract: Prispevek opisuje nasprotja, ki so se skozi zgodovino pojavljala na slovenskem ozemlju ob kolonizaciji, monopolu gozdov in lesa za potrebe rudnikov in fužin ter gozdni paši na primeru pogozdovanja krasa in planinske paše na Gorenjskem. Opisane so številne konfliktne situacije pri določeni rabi gozdov.
Keywords: gozdovi, kolonizacija, krčenje gozdov, rudniki, fužine, gozdna paša, planinska paša, Slovenija
DiRROS - Published: 23.02.2017; Views: 3184; Downloads: 562
.pdf Fulltext (1,94 MB)

2.
Stroji pri krčenju gozdov
Marjan Novak, 1963

Keywords: sečnja, gozdna mehanizacija, krčenje gozdov
DiRROS - Published: 12.07.2017; Views: 2181; Downloads: 605
.pdf Fulltext (3,29 MB)

3.
4.
Karakterizacija anatomske zgradbe in osnovnih fizikalnih lastnosti velenjskega ksilita
Željko Gorišek, Katarina Čufar, Aleš Straže, 2012

Abstract: Ksilit je litotip lignita, ki ga poznamo predvsem kot kurivo. Les, iz katerega je nastal, je v obdobju skoraj dveh milijonov let doživel drastične spremembe, struktura lesa pa je delno še prepoznavna. Ksilit po videzu pogosto spominja na lesne vrste s temno jedrovino. Opravili smo karakterizacijo ksilita z vidika anatomije lesa, iz katerega je nastal, raziskali njegovo ohranjenost in določili osnovne fizikalne značilnosti. Prepoznali smo osnovno tkivo iz traheid, enoredno in homocelularno trakovno tkivo, taksodioidne piknje v križnih poljih in obilico aksialnega parenhima z vključki. To nakazuje, da je ksilit nastal iz lesa golosemenk (iglavcev) iz družine Taxodiaceae (taksodijevke) ali Cupressaceae (cipresovke). Barvnometrično je ksilit v sistemu CIELab* primerljiv z jedrovino lesa ebenovine ali wengeja. Proučeni ksilit je imel gostoto v absolutno suhem stanju 1216 kg/m3, zaradi velikega volumenskega skrčka (v povprečju 28.2 %) paje bila srednja osnovna gostota samo 873 kg/m3. Celotni linearni skrčki so veliki, kar se kot posledica kaže v neugodnih kazalnikih dimenzijske stabilnosti (qT = 0.65 %/%, qR = 0.30 %/%). Nadpovprečno visoke so tudi ravnovesne vlažnosti ksilita v procesu desorpcije, sorpcijska kapaciteta v procesu adsorpcije pa je podobna kot pri lesnih vrstah z visoko gostoto. Sorpcijski model GAB se je izkazal kot primeren za izravnavo sorpcijskih podatkov.
Keywords: ksilit, anatomska zgradba, les, barva, gostota, sorpcija, krčenje, dimenzijska stabilnost
DiRROS - Published: 12.07.2017; Views: 2861; Downloads: 1097
.pdf Fulltext (867,20 KB)

Search done in 0 sec.
Back to top