Digital repository of Slovenian research organisations

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


Query: "keywords" (kataster) .

1 - 4 / 4
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Kako nastajajoči vodni kataster vpliva na določanje hidrološke funkcije gozda?
Milan Kobal, Janez Pirnat, 2022, original scientific article

Abstract: Sedanji sistem funkcij gozdov, ki ga v osnovi prinaša Zakon o gozdovih iz leta 1993, je potreben nadgradnje, saj je funkcij zelo veliko, njihove vsebine pa se pogosto podvajajo. Ob takratnem prvem kartiranju funkcij gozdov se je gozdarstvo opiralo predvsem na svoje lastne prostorske sloje, zdaj pa so na voljo podrobnejše prostorske zbirke tudi drugih uporabnikov prostora. Oboje je nov izziv za prikazovanje in vsebinsko vrednotenje ukrepov za zagotavljanje trajnosti funkcij gozdov ter prilagojenega gospodarjenja z gozdovi. V prispevku smo obravnavali hidrološko funkcijo gozda, deloma zaradi aktualnih razmer v Slovenij in svetu (poplave, suše), deloma pa zato, ker novejši podatki o vodnem katastru bistveno nadgrajujejo bazo podatkov o vodah. Če kot velikost orisa okrog površinskih voda upoštevamo eno drevesno višino, je to 120.688,64 ha gozdov, kjer bi bila po dosedanjih kriterijih lahko poudarjena hidrološka funkcija gozda. Daleč največ takih gozdov je ob vodotokih, sledijo izviri in mokrotne površine.
Keywords: sistem funkcij gozdov, hidrološka funkcija gozda, vodni kataster
Published in DiRROS: 08.03.2022; Views: 970; Downloads: 268
.pdf Full text (273,55 KB)

2.
Strukturna pestrost gozdnih sestojev na Pahernikovi gozdni posesti
Anže Martin Pintar, David Hladnik, 2018, original scientific article

Abstract: Na Pahernikovi gozdni posesti je mogoče spremljati učinke in uspešnost vsaj polstoletnega gospodarjenja z raznomernimi gozdovi. Na podlagi podatkov kontrolne vzorčne metode in laserskega skeniranja Slovenije smo ocenjevali strukturno pestrost gozdnih sestojev s kazalniki in indeksi sestojnih gostot, vrstne in strukturne pestrosti debelinskih razredov, sestojnih višinskih razredov in njihovih zgornjih višin. Primerjali smo rabo zemljišč v katastrskih občinah, na katerih leži Pahernikova posest (k.o. Vuhred, Planina, Orlica in Hudi Kot), v letu 1825 z letom 2017. V vseh analiziranih katastrskih občinah se je delež gozda v tem obdobju stoletja povečal, na posesti pa se je povečal za 21,4 %. Razlike v sestojnih gostotah in kazalnikih sestojne pestrosti med sestoji, kjer gozda v začetku 19. stoletja ni bilo, in sestoji na ohranjenih gozdnih zemljiščih niso statistično značilne. V prevladujočem rastiščnem tipu kisloljubno gorsko-zgornjegorsko bukovje z belkasto bekico smo ocenili za 20 % višjo lesno zalogo od primerljivih gozdov tega rastiščnega tipa na Slovenskem. Ob višjih lesnih zalogah in visokih kazalnikih debelinske pestrosti v gozdovih na Pahernikovi posesti nismo ocenili višjih sestojnih gostot SDI kot v drugih rastiščno primerljivih gozdovih. Po gradientih nadmorskih višin smo ocenili razlike v višini in zgradbi sestojne strehe, ki vplivajo na gospodarjenje znotraj posameznega rastiščnega tipa.
Keywords: Franciscejski kataster, raba zemljišč, sestojna zgradba, LiDAR, sestojni višinski razredi, Pahernikova posest
Published in DiRROS: 04.02.2019; Views: 5363; Downloads: 3403
.pdf Full text (3,25 MB)
This document has many files! More...

3.
Vpliv talnih lastnosti na pojavljanje zemeljskih plazov v Sloveniji
Črt Šuštar, Milan Kobal, 2018, original scientific article

Abstract: Na podlagi baze Uprave RS za zaščito in reševanje smo analizirali, kako različni talni dejavniki (globina, organska snov, tekstura, sposobnost tal za zadrževanje vode ter razred/tip tal) vplivajo na pojavljanje zemeljskih plazov v Sloveniji. Sloje smo analizirali v programskem okolju GIS. Na osnovi statističnega %2 testa homogenosti smo ugotovili statistično značilen vpliv vseh talnih lastnosti, vključenih v analizo. Glede na globino tal se plazovi statistično značilno pogosteje od pričakovanega pojavljajo na tleh, globine 0%70 cm, glede na povprečno organsko snov gornjega horizonta tal na slabo in srednje humoznih tleh, glede na teksturo tal v razredih srednje težkih ter srednje težkih in težkih tal, glede na efektivno poljsko kapaciteto pa v srednjem razredu (80%150 mm). V primeru talnih tipov smo ugotovili, da je matična podlaga eden izmed glavnih vplivnih dejavnikov. V prihodnje predlagamo uporabo analiziranih talnih dejavnikov pri izdelavi kart verjetnosti za pojavljanje zemeljskih plazov, ki bi bile podlaga za izločanje varovalnih gozdov, ki ščitijo pred zemeljskimi plazovi.
Keywords: zemeljski plazovi, varovalni gozd, talni dejavniki, kataster zemeljskih plazov, pedološka karta
Published in DiRROS: 13.02.2018; Views: 3604; Downloads: 723
.pdf Full text (613,59 KB)

4.
Navodilo za vodenje katastra gozdnih cest
Boleslav Črnagoj, 1967, treatise, preliminary study, study

Keywords: gozdne ceste, gozdne prometnice, kataster
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 2493; Downloads: 836
.pdf Full text (803,08 KB)
This document has many files! More...

Search done in 0.14 sec.
Back to top