Digital repository of Slovenian research organisations

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


Query: "keywords" (gozdnogospodarsko načrtovanje) .

1 - 10 / 37
First pagePrevious page1234Next pageLast page
1.
Celovita presoja vplivov na okolje – izkušnje s priprave območnih gozdnogospodarskih in lovsko upravljavskih načrtov 2021–2030
Matjaž Guček, Tina Simončič, Gregor Danev, Matjaž Harmel, Sašo Weldt, Matija Stergar, 2022, professional article

Abstract: Celovita presoja vplivov na okolje (CPVO) je postopek, s katerim je mogoče ugotoviti in oceniti vplive načrtovanih ukrepov načrta na okolje ter vključenost zahtev drugih inštitucij v načrt. Skladno z Zakonom o varstvu okolja (ZVO-2) je treba CPVO izvesti tudi za načrte s področja gozdarstva. V okviru obnove območnih gozdnogospodarskih načrtov (GGN GGO 2021–2030) ter lovsko upravljavskih načrtov (LUN LUO 2021–2030) je bil za omenjene načrte prvič izveden postopek CPVO, in sicer en postopek za vseh štirinajst GGN GGO 2021–2030 ter en postopek za petnajst LUN LUO 2021–2030. Postopek CPVO se je začel z vsebinjenjem, v okviru katerega je bila na podlagi opredelitve pomembnih vplivov plana skupaj s pristojnim ministrstvom in mnenjedajalci sprejeta odločitev o vsebinah, ki se bodo presojale v nadaljevanju postopka CPVO. Za vsak sklop načrtov je bilo pripravljeno okoljsko poročilo z dodatkom, v katerem so se opredelili, opisali in ovrednotili pomembni vplivi izvedbe obeh sklopov načrtov na okolje, ohranjanje narave, varstvo človekovega zdravja in kulturne dediščine. Vpliv izvedbe GGN GGO 2021–2030 na okoljska cilja Trajnostna raba in varstvo naravnih virov ter Blaženje in prilagajanje na podnebne spremembe je bil zaradi številnih pozitivnih učinkov načrtov ocenjen kot pozitiven (ocena A). Vpliv izvedbe GGN GGO 2021–2030 na okoljska cilja Ohranjena kulturna dediščina in Ohranjena narava je bil zaradi nekaterih pomanjkljivosti v načrtih ocenjen kot C – nebistven vpliv ob upoštevanju omilitvenih ukrepov. Ocenjeno je bilo, da bodo z izvedbo vsakega LUN LUO 2021–2030 nastali nebistveni negativni vplivi (ocena B) na okoljski cilj Trajnostna raba in varstvo naravnih virov in da bo vpliv izvedbe vseh petnajstih LUN LUO 2021–2030 na okoljski cilj Ohranjena narava nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov (ocena C). V obeh okoljskih poročilih so bili navedeni omilitveni ukrepi, ki so bili vgrajeni v osnutke načrtov. CPVO je dolgotrajen in zapleten postopek, ki znatno podaljšuje čas sprejemanja območnih načrtov. Vendar pa zaradi poglobljene presoje mnenjedajalcev in presojevalcev daje načrtom bistveno večjo težo. Hkrati se s CPVO izboljšuje vpetost gozdarskega in lovskega načrtovanja v okoljsko politiko Slovenije, kar daje obema sektorjema večjo veljavo.
Keywords: gozdnogospodarsko načrtovanje, lovsko načrtovanje, območni načrti, vplivi načrtov na okolje, okoljsko poročilo, dodatek, omilitveni ukrepi
Published in DiRROS: 22.12.2022; Views: 67; Downloads: 23
.pdf Full text (622,85 KB)

2.
MORSE – simulator razvoja gozdnih sestojev
Andrej Bončina, Hana Štraus, 2022, original scientific article

Abstract: V prispevku je predstavljen sestojni simulator MORSE (MOdel Razvoja SEstojev), ki omogoča simuliranje razvoja enomernih mešanih sestojev na ravni posameznih sestojev in večji prostorski ravni. Zgrajen je iz treh modulov, ki obravnavajo rast, mortaliteto in ukrepanje (redčenje in obnova). Regresijski model razvoja dominantnega premera sestojev je temeljni algoritem, izdelan na podlagi empiričnih podatkov. Za zagon simulatorja so potrebni vhodni podatki o sestojnih in rastiščnih znakih, ki so preprosto določljivi. MORSE simulira razvoj sestojev za obdobje dvesto let glede na upravljavske odločitve o redčenju (jakost, pogostnost, zvrst, pospeševanje drevesnih vrst) in obnovi (ciljne velikosti, pomladitvena doba, čas in jakost pomladitvenih sečenj, pomladitveni cilj). Mogoča sta dva načina določanja režima redčenj: i) eksplicitna določitev terminov in jakosti redčenj in ii) posredna glede na primerjavo dejanske in optimalne temeljnice sestoja. Razvoj sestojnih znakov za opredeljeno obdobje je prikazan grafično in v preglednicah. Za isto obdobje so navedeni parametri poseka in mortalitete drevja. MORSE je sedaj v fazi preverjanja na sestojni ravni, potem sledi razvoj simulatorja na večji prostorski ravni. V prispevku so prikazane variante razvoja testnega sestoja glede na različno ukrepanje.
Keywords: modeliranje, rast, mortaliteta, redčenje, obnova, dominantni premer, gozdnogospodarsko načrtovanje
Published in DiRROS: 22.12.2022; Views: 93; Downloads: 29
.pdf Full text (727,31 KB)

3.
Slovensko gozdarstvo z načrtovanjem razvoja gozdov odgovarja na spremembe v naravi in družbi
2022, preface, editorial, afterword

Keywords: gozdarstvo, načrtovanje, gozdnogospodarsko načrtovanje
Published in DiRROS: 22.12.2022; Views: 70; Downloads: 27
.pdf Full text (68,38 KB)

4.
5.
6.
Participativni pristop pri pripravi upravljavskih načrtov na primeru izbranih gozdnih habitatnih tipov in živalskih vrst ob Muri
Andreja Ferreira, Petra Grošelj, Špela Planinšek, 2021, original scientific article

Abstract: Evropska komisija za območja Natura 2000 priporoča izdelavo upravljavskih načrtov, ki vključujejo lokacijsko specifične cilje in na njih temelječe ukrepe ohranjanja narave. Da bi se izognili morebitnim poznejšim konfliktom, je treba v proces pravočasno in smiselno vključiti vse zainteresirane deležnike. V okviru projekta GoForMura sta bila kot vzorčni primer oblikovana upravljavska načrta za gozdni območji Natura 2000 na študijskih območjih Gornja Bistrica in Murska šuma v Prekmurju. Posebno težo v procesu nastajanja prvih tovrstnih dokumentov je imelo sodelovanje zainteresiranih deležnikov, še posebej lastnikov oz. upravljavcev gozdov.
Keywords: participacija, gozdnogospodarsko načrtovanje, upravljanje, Natura 2000, Mura, gozdovi, večkriterijsko odločanje, SMART
Published in DiRROS: 01.12.2021; Views: 2118; Downloads: 1424
.pdf Full text (1,05 MB)
This document has many files! More...

7.
Gozd in les kot priložnost za regionalni razvoj : Festival lesa, Kočevje, 2019
2019, proceedings of professional or unreviewed scientific conference contributions

Keywords: lesarstvo, klimatske spremembe, Slovenija, gozdovi, gozdnogospodarsko načrtovanje, državni gozdovi, raba zemljišč, les, ekosistemske storitve, lesnopredelovalna industrija, krožno gospodarstvo, trajnostni razvoj, zborniki
Published in DiRROS: 10.11.2021; Views: 803; Downloads: 662
URL Link to full text
This document has many files! More...

8.
Delavnice s področja fitocenologije in pedologije za pripravo strokovnih izhodišč za izdelavo gozdnogospodarskih načrtov območij
Valerija Babij, Lado Kutnar, Aleksander Marinšek, Janez Kermavnar, 2020, professional article

Abstract: V letu 2019 smo v okviru Javne gozdarske službe v skupni organizaciji Zavoda za gozdove Slovenije in Gozdarskega inštituta Slovenije za gozdarje načrtovalce organizirali niz fitocenološko-pedoloških delavnic. Izvedli smo eno celodnevno teoretično delavnico v obliki predavanj in štiri terenske: za panonsko, primorsko, dinarsko in alpsko geografsko območje. Namen delavnic je priprava podlag strokovnih izhodišč na področju gozdnih rastišč, združb in gozdnih tal za izdelavo območnih gozdnogospodarskih načrtov za obdobje 2021%2030.
Keywords: fitocenologija, gozdna vegetacija, gozdna rastišča, gozdne združbe, rastiščni tip, gozdna tla, gozdnogospodarsko načrtovanje, prenos znanja, Slovenija
Published in DiRROS: 06.04.2020; Views: 1772; Downloads: 590
.pdf Full text (446,12 KB)

9.
Leto 2020 bo leto intenzivnih priprav na obnovo območnih gozdnogospodarskih načrtov
Mitja Skudnik, Polona Hafner, 2020, preface, editorial, afterword

Keywords: gozdnogospodarsko načrtovanje
Published in DiRROS: 29.02.2020; Views: 1607; Downloads: 431
.pdf Full text (44,70 KB)

10.
Obnova, tudi s pomočjo sajenja, je pogoj za ohranjanje trajnosti vseh vlog slovenskih gozdov
Franc Perko, 2019, professional article

Abstract: Prispevek obravnava zaostajanje obnove v slovenskih gozdovih, ki že ogroža trajnost gozdov in njihovih splošnokoristnih funkcij. Ocenjujemo, da se gozdnogospodarski načrti in letni načrti vlaganj v gozdove vse bolj prilagajajo razpoložljivim finančnim sredstvom, ne pa dejanskim potrebam gozdov. Za zagotavljanje trajnosti in izkoristka rastiščnega potenciala je treba ob prevladujoči naravni obnovi 10 odstotkov površin obnoviti s sajenjem. Za vzgojo ustreznih sadik morata biti dolgoročno naravnana tudi semenarstvo in drevesničarstvo.
Keywords: trajnost, obnova, delež obnove s sajenjem, sadike, sajenje, semenarstvo, drevesničarstvo, gozdnogospodarsko načrtovanje
Published in DiRROS: 23.04.2019; Views: 2307; Downloads: 666
.pdf Full text (215,47 KB)

Search done in 0.59 sec.
Back to top