Digital repository of Slovenian research organisations

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


Query: "keywords" (gozdarstvo) .

251 - 260 / 448
First pagePrevious page22232425262728293031Next pageLast page
251.
252.
253.
254.
255.
Projekt ECO KARST: ZA naravo, ZA ljudi
Ana Bordjan, 2019, popular article

Keywords: zavarovana območja, raziskovalni projekti, gozdarstvo, ekologija
Published in DiRROS: 17.06.2019; Views: 2646; Downloads: 715
.pdf Full text (260,31 KB)

256.
Odkupne cene gozdnih lesnih sortimentov iz zasebnih gozdov v Sloveniji
Darja Stare, Špela Ščap, 2019, professional article

Abstract: Naravne motnje v zadnjih letih povečujejo posek v slovenskih gozdovih, količina in kakovost lesa pa vplivata na trg in cene. Na Gozdarskem inštitutu Slovenije smo v začetku leta 2017 začeli zbirati odkupne cene gozdnih lesnih sortimentov (GLS) na kamionski cesti, da bi imeli vpogled na trenutno stanje trga GLS in da bi prispevali k njegovi večji transparentnosti. Za namen zbiranja podatkov smo razvili metodologijo in oblikovali spletni vprašalnik, preko katerega nam podjetja, ki se ukvarjajo z odkupom lesa, sporočijo aktualne odkupne cene na trgu razpoložljivih GLS, razvrščenih v izbrane kakovostne razrede. Analiza periodično pridobljenih podatkov kaže jasno vidne razlike med posameznimi kakovostnimi razredi GLS in gibanje cen med leti. Pri hlodovini iglavcev, za katere zbiramo cene (smreka, jelka, rdeči bor), v vseh kakovostnih razredih najvišjo ceno dosegajo smrekovi sortimenti, sledi jelka, najnižjo ceno pa ima rdeči bor. Aktualne cene hlodovine iglavcev za kakovostne razrede A do D1 so nižje kot ob prejšnjem zbiranju, za kakovostni razred D2 ter les za celulozo in plošče pa so cene v primeru hlodovine smreke in jelke višje, celo najvišje v celotnem obdobju zbiranja cen. Pri hlodovini listavcev se kljub kratkemu obdobju zbiranja podatkov cene še izraziteje spreminjajo, in sicer tako pri bukvi kot hrastu je opazno višanje cen. Pri lesu za celulozo in plošče najvišje cene dosega bukov les, sledi les drugih trdih listavcev, najnižje cene pa les iglavcev, med katerimi ni izrazitih razlik po drevesnih vrstah. Cene bukovega lesa za kurjavo so se od začetka zbiranja v letu 2017 znatno dvignile, cene drugih trdih listavcev za kurjavo pa zbiramo šele od druge polovice leta 2018 in so trenutno 18 % nižje kot cene bukovega lesa. Vse cene so navedene brez DDV
Keywords: gozdarstvo, gozdni lesni sortimenti, trg, odkupne cene, kakovost
Published in DiRROS: 17.06.2019; Views: 3186; Downloads: 825
.pdf Full text (225,82 KB)

257.
Pri delu v gozdu mora biti varnost vedno na prvem mestu
Mitja Skudnik, 2019, preface, editorial, afterword

Keywords: varstvo pri delu, gozdarstvo
Published in DiRROS: 17.06.2019; Views: 2546; Downloads: 679
.pdf Full text (44,65 KB)

258.
Klimatske spremembe in gozd
2019, proceedings of professional or unreviewed scientific conference contributions

Keywords: gozdarstvo, gospodarjenje z gozdovi, agrometeorologija
Published in DiRROS: 07.06.2019; Views: 3111; Downloads: 1091
.pdf Full text (4,09 MB)

259.
Prenovljeni prostori Gozdarske knjižnice
Maja Peteh, 2019, professional article

Keywords: gozdarska knjižnica, knjižnice, gozdarstvo, prenova, knjižnični prostor
Published in DiRROS: 21.02.2019; Views: 3138; Downloads: 759
.pdf Full text (253,93 KB)

260.
Analiza strokovnega ocenjevanja poškodovanosti gozdnih tal
Anton Poje, Matevž Mihelič, Vasja Leban, 2019, original scientific article

Abstract: Varovanje in ohranjanje gozdnih tal je pomembno merilo trajnostnega gospodarjenja z gozdovi. Gozdna tla z visoko proizvodno sposobnostjo omogočajo mnogotere učinke in zagotavljajo nemoteno delovanje gozdnega ekosistema kot celote. Na raven proizvodne sposobnosti tal lahko pomembno vplivajo človekove aktivnosti pridobivanja lesa, katerih negativni vpliv si prizadevamo zmanjšati. Obstoječa gozdarska praksa, ki jo zasledimo v svetu, določa merila in kazalnike varovanja tal na osnovi obstoječega znanja. V Sloveniji trenutno nimamo jasno opredeljenega sprejemljivega obsega poškodovanosti gozdnih tal. V raziskavi smo zato gozdarske strokovnjake povprašali o merilih in kazalnikih, s katerimi se odločajo o sprejemljivi poškodovanosti gozdnih tal. Anketo, v kateri je sodelovalo 53 gozdarskih strokovnjakov iz različnih organizacij, smo izvedli oktobra 2018 na Pokljuki. V anketi smo strokovnjake povprašali o sprejemljivi poškodovanosti tal na dveh vzorčnih ploskvah ter merilih, uporabljenih za odločanje. Nadalje smo anketirance povprašali še o ukrepih za preprečevanje poškodb in o subjektih, zadolženih za prekinitev del ob ugotovitvi nesprejemljivega stanja. Rezultati raziskave kažejo na neenotnost pri odločanju o sprejemljivi poškodovanosti na izbranih ploskvah. Anketiranci so tla večinoma ocenjevali glede na vidne poškodbe in se o sprejemljivi poškodovanosti tal odločali večinoma na osnovi intuicije. Redki so jasno zapisali, na podlagi katerih (ustreznih) meril so ocenjevali sprejemljivo poškodovanost tal. Med merili sta izstopali globina kolesnic in delež poškodovane površine. Predvsem s prilagoditvijo časa izvedbe del lahko uspešno zmanjšamo poškodbe tal. Odgovori anketirancev kažejo, da so glavne definicije poškodovanosti, merila, kazalniki in referenčne vrednosti dvoumne, včasih tudi nerazumljive, ter da jih je za strokovno odločanje treba nujno dopolniti ali po potrebi spremeniti.
Keywords: gozdarstvo, pridobivanje lesa, gozdna tla, poškodbe tal, kolesnice
Published in DiRROS: 21.02.2019; Views: 3417; Downloads: 887
.pdf Full text (399,07 KB)

Search done in 0.33 sec.
Back to top