1. Razmisleki o požarih, gorivu in upravljanju gozdov v SlovenijiEric E. Knapp, Thomas Andrew Nagel, 2025, review article Abstract: Požari v naravi so tema, ki v Evropi sproža burne polemike v kontekstu gozdov in njihovega upravljanja. Požar pogosto obravnavamo kot naravno nesrečo, ki povzroča škodo, vendar je v nekaterih gozdnih ekosistemih hkrati tudi naraven proces in pomemben del režima motenj. Dolga zgodovina rabe zemljišč otežuje razumevanje naravne vloge požarov v evropskih gozdovih. Spremembe rabe zemljišč in pretekla gozdnogospodarska praksa so na nekaterih območjih povečale količino goriva in požarno ogroženost. V zadnjem času pa podnebno segrevanje in vse pogostejše ter dolgotrajnejše suše sprožajo vse pogostejše in bolj ekstremne požare oziroma njihovo pojavljanje tudi v mezofilnih gozdnih ekosistemih, ki so slabo prilagojeni na ogenj. Zato je nujno bolje razumeti vlogo požara v številnih evropskih gozdnih ekosistemih, vključno s tem, kako lahko gospodarjenje z gozdom, kadar je to primerno, ogenj uporabimo, namesto da ga gasimo, čeprav je v Sloveniji kurjenje v gozdu trenutno prepovedano z zakonom. Strokovni članek obravnava ključna vprašanja, povezana z ekologijo požarov in upravljanjem gozdov v Sloveniji, nastal pa je kot rezultat izmenjave med Raziskovalno postajo Pacific Southwest, Zavoda za gozdove ZDA (US Forest Service) in strokovnjaki za upravljanje gozdov/požarov v Sloveniji. Prispevek se osredotoča na območji požarišč Goriškega Krasa in Potoške gore ter na druga gozdna območja v Sloveniji. Povzemamo ključne ugotovitve, ki temeljijo na terenskih opazovanjih, strokovnih razpravah in izkušnjah iz požarno ogroženih gozdov Kalifornije. Upamo, da bo to spodbudilo nadaljnjo razpravo in celovitejše razumevanje možnosti za upravljanje požarno ogroženih gozdov v Sloveniji.
Keywords: črni bor, bukev, nadzorovan požig, mezofilni gozd, podnebne spremembe
Published in DiRROS: 27.01.2026; Views: 350; Downloads: 157
 Full text (477,70 KB) |
2. Gozdna vegetacija v soteski Reke med Škofljami in Škocjanom (Regijski park Škocjanske jame)Igor Dakskobler, 2023, original scientific article Abstract: Na podlagi raziskav gozdne vegetacije v soteske reke Reke med Škofljami in Škocjanom v Regijskem parku Škocjanske jame smo s fitocenološkimi tabelami opisali sestoje naslednjih gozdnih in grmiščnih združb: Seslerio autumnalis-Quercetum cerridis, Corydalido ochroleucae-Ostryetum carpinifoliae (veljaven opis do zdaj le provizorno opisane asociacije), Ornithogalo pyrenaici-Carpinetum betuli, Galantho nivalis-Coryletum avellanae, Salicetum eleagno-purpureae in Lamio orvalae-Alnetum glutinosae. Robna rastišča slednje asociacije na stiku z drugimi gozdnimi združbami smo opisali kot tri nove subasociacije: scirpetosum sylvaticae (Brkini, Mlake pri Hrušici in povirje Klivnika pri Podgradu), fraxinetosum orni (ob potoku Bela med Sanaborom in Vrhpoljem v Vipavski dolini) in fagetosum sylvaticae (Kazarska grapa pod Bukovim v Cerkljanskem hribovju).
Keywords: vegetacija, sintaksonomija, obrečni gozd, jugozahodna Slovenija, Natura 2000
Published in DiRROS: 13.01.2026; Views: 429; Downloads: 263
Full text (21,37 MB)
This document has many files! More... |
3. Fitocenološka analiza grmišč s prevladujočim navadnim brinom (Juniperus communis) v zahodni SlovenijiIgor Dakskobler, 2024, original scientific article Abstract: Fitocenološko smo raziskali grmišča s prevladujočim navadnim brinom (Juniperus communis) na nekdanjih travnikih in pašnikih ter zelo skalnatih površinah v gorskem pasu zahodne Slovenije. Uvrstili smo jih v dve novi asociaciji, Ferulago galbaniferae-Juniperetum communis in Phyteumato columnae-Juniperetum communis, v novo podzvezo Fraxino orni-Juniperenion communis in v zvezo Brachypodio pinnati-Juniperion communis (Prunetalia spinosae, Crataego-Prunetea, sin. Rhamno-Prunetea). Obravnavali smo tudi grmišča s prevladujočo navadno panešpljo (Cotoneaster integerrimus agg.), ki pa jih na podlagi le petih popisov še nismo mogli veljavno opisati na rangu asociacije.
Keywords: vegetacija, rastlinske združbe, sinsistematika, drugotna sukcesija, Banjščice, Trnovski gozd, Natura 2000, vegetation, plant communities, syntaxonomy, secondary succession, Trnovo Forest Plateau
Published in DiRROS: 09.01.2026; Views: 622; Downloads: 271
Full text (15,93 MB)
This document has many files! More... |
4. |
5. |
6. Sočasna sečnja in helikoptersko spravilo lesa z Ljubljanskega Grajskega gričaMatevž Triplat, Jaša Saražin, Peter Smolnikar, Gašper Ogrin, Nike Krajnc, 2025, professional article Abstract: Helikoptersko spravilo lesa je eno izmed najsodobnejših in tehnološko ter organizacijsko zahtevnih metod spravila lesa, ki je primerno predvsem za težko dostopna območja, kjer druge tehnologije niso mogoče ali pa bi preveč vplivale na okolje. V začetku januarja 2025 sta v mestnem jedru Ljubljane potekala sočasna sečnja in helikoptersko spravilo. Projekt je terjal natančno organizacijo in usklajevanje različnih strokovnjakov, vključno z arboristi, gozdarskimi strokovnjaki, sekači, pilotom in varnostnimi službami. Pred prihodom helikopterja je bilo treba podrobno oceniti teren, označiti drevesa za posek ter zagotoviti ustrezne varovalne ukrepe za varnost vseh udeleženih pa tudi občanov in obiskovalcev Ljubljane. Sam proces spravila je temeljil na visoki stopnji natančnosti in usklajenosti med sekači in pilotom helikopterja, saj je bilo ključno, da je bil vsak dvig tovora izveden kontrolirano in na varen način. Prednosti tovrstnega spravila so zmanjšan vpliv na tla in sestoj, manjša erozija ter možnost spravila lesa z območij, kjer tradicionalne metode niso mogoče. Uporaba helikopterjev v gozdarstvu sicer ni novost, vendar se njena uporaba v Sloveniji šele začenja. Projekt je bil pomembna preizkušnja za prihodnje možnosti uvajanja tovrstnih metod v Sloveniji. Pridobljene izkušnje so dragocene za nadaljnji razvoj gozdarskih tehnologij. Analiza prispeva k boljšemu razumevanju dejavnikov, ki vplivajo na učinkovitost in varnost takšnega načina spravila.
Keywords: helikopter, spravilo lesa, organizacija, varovalni gozd, zaščitna funkcija
Published in DiRROS: 03.06.2025; Views: 842; Downloads: 344
Full text (562,58 KB) |
7. Prispevek različnih urbanih gozdov k zagotavljanju hidrološke funkcijeUrša Vilhar, 2024, published scientific conference contribution Abstract: Gozdovi pomembno prispevajo k zagotavljanju hidrološke funkcije, kar je še posebej pomembno v urbanih okoljih. V prispevku predstavljamo metodologijo za ugotavljanje dveh kazalnikov za hidrološko funkcijo gozda: a) razmerje med odtokom in padavinami (Q/P) in b) razmerje med evapotranspiracijo in padavinami (ETP/P) v štirih izbranih urbanih gozdovih z različno drevesno sestavo in sestojno zgradbo v letih od 2007 do 2022. Evapotranspiracijo in odtok v podtalje smo simulirali s hidrološkim modelom Brook90, ki smo ga umerili in preverili z merjenimi vrednostmi prepuščenih padavin in vsebnosti vlage v tleh. Model Brook90 se je izkazal kot primeren model za oceno evapotranspiracije in odtoka v podtalje za urbane gozdove. Najmanjša sposobnost uravnavanja vodnega režima ter s tem zagotavljanja hidrološke funkcije v obravnavanih letih je bila v poplavnem gozdu listavcev v Gameljnah (Q / P = 0,75; ETP / P = 0,26), največja pa v mešanem gozdu na Rožniku (Q / P = 0,41; ETP / P = 0,59).
Keywords: urbani gozd, evapotranspiracija, odtok, hidrološki model Brook90, hidrološka funkcija
Published in DiRROS: 27.09.2024; Views: 800; Downloads: 479
Full text (527,18 KB)
This document has many files! More... |
8. 250 let načrtnega usmerjanja razvoja gozda in 135 let usmerjanja populacij prostoživečih živalskih vrst v Trnovskem gozduEdo Kozorog, Peter Razpet, 2023, professional article Abstract: Pred 250-timi leti je bil narejen prvi gozdnogospodarski načrt za Trnovski gozd, ki je začetek načrtnega gospodarjenja z gozdovi v Sloveniji. Že ob koncu 18. stoletja so takratni gozdnogospodarski načrti vsebovali tudi podatke za lovne vrste v Trnovskem gozdu. V prispevku je predstavljen razvoj ključnih živalskih in rastlinskih vrst v Trnovskem gozdu prek kazalnikov, ki so sestavni del gozdnogospodarskih načrtov. Iz prikaza izhaja, da je bil razvoj nekaterih vrst zelo dinamičen in soodvisen, na kar se je treba pri usmerjanju razvoja stalno prilagajati. Izpostavljena je tudi težava pomanjkljivih podatkov o stanju nekaterih, zlasti ogroženih vrst ter posledično nezanesljivih ocen vzročnih povezav.
Keywords: Trnovski gozd, gozdnogospodarsko načrtovanje, upravljanje z divjadjo, ogrožene vrste, Natura 2000
Published in DiRROS: 03.10.2023; Views: 1838; Downloads: 607
Full text (1,10 MB) |
9. |
10. |
