31. Živeti s podlubniki : trajnostno upravljanje gozdov v EvropiMaja Jurc, 2020, review article Abstract: Gozdovi pokrivajo več kot 31 odstotkov kopnega, evropski gozdovi, skupaj z ruskimi, pa 44,3 odstotka površine Evrazije. Že stoletja gozdovi zagotavljajo človeštvu bistvene ekosistemske storitve in ekonomske dobičke. Vrednosti gozdov vedno bolj ogrožajo ekstremni dogodki, kot so suša, orkanski veter ter podlubniki. Prav tako so nekatere prejšnje prakse upravljanja z gozdovi pomembno povečale njihovo ranljivost. Tako so v minulem stoletju zaradi relativno hitre rasti in dobrih lastnosti lesa sadili navadno smreko (Picea abies) v monokulturah v nižinskih območjih, zunaj njenega naravnega areala. Nastala so velika območja tako imenovanih sekundarnih gozdov, v katerih pešajo zdravje, vitalnost in odpornost smreke in njeni sestoji so izredno občutljivi za številne motnje, med katerimi so najpomembnejši smrekovi podlubniki (predvsem Ips typographus). Namen prispevka je pomoč nacionalnim oblikovalcem politik razumeti zapletene vloge, ki jih imajo podlubniki v gozdovih, in predstaviti najpomembnejše znanstvene podlage za gozdno politiko in različne možnosti upravljanja s podlubniki v evropskih gozdovih.
Keywords: podlubniki, gozdovi, trajnostno gospodarjenje, strategije, ukrepi, Evropa
Published in DiRROS: 14.11.2020; Views: 1610; Downloads: 455
 Full text (364,16 KB) |
32. Predlogi za boljše gospodarjenje z gozdom in ureditev prometa z lesomJože Skumavec, 2020, popular article Keywords: gospodarjenje z gozdovi, gozdna rastišča, škoda po divjadi, paša v gozdu, promet z lesom, gojitveni načrti, sečno-spravilni načrti, informacijski sistem
Published in DiRROS: 10.10.2020; Views: 1547; Downloads: 449
Full text (75,25 KB) |
33. Obvladovanje tveganj pri gospodarjenju s smreko v gozdovih Slovenije : zaključno poročilo projekta V4-1614Tom Levanič, Lado Kutnar, Andrej Kobler, Aleksander Marinšek, Matjaž Čater, Gregor Božič, Marjana Westergren, Maarten De Groot, Jernej Jevšenak, Samo Stopar, 2020, final research report Keywords: gospodarjenje z gozdovi, smreka, Slovenija, smrekovi gozdovi
Published in DiRROS: 27.05.2020; Views: 1688; Downloads: 704
Full text (11,73 MB) |
34. |
35. |
36. Mnenje prebivalcev Slovenije o pomenu gozdov in gozdarstvaTina Simončič, Andrej Bončina, 2018, original scientific article Abstract: Namen raziskave je ugotoviti mnenje slovenske javnosti o pomenu gozdov in gospodarjenju z gozdovi in pri tem preveriti, pri katerih vsebinah so mnenja lastnikov in nelastnikov gozdov različna. Anketirali smo 1014 naključno izbranih polnoletnih državljanov RS proporcionalno glede na statistične regije. Vprašalnik je obsegal 10 sklopov ter 74 trditev zaprtega tipa s petstopenjsko Likertovo lestvico. Za prebivalce Slovenije so najpomembnejše okoljske funkcije, sledijo lesnoprizvodna in zaščitna funkcija, socialne funkcije, najmanj pomembni sta nabiralništvo in lovnogospodarska funkcija. Več kot 90 % anketiranih meni, da so gozdovi hkrati pomembni za različne funkcije. 74 % javnosti podpira prost dostop v gozdove, 60 % pa pravico prebivalcev do nabiranja gozdnih sadežev. Največ anketiranih meni, da naj država nameni več sredstev za okoljske funkcije. Z diskriminantno analizo smo ugotovili, da na razvrščanje na lastnike in nelastnike najbolj vplivajo mnenja o prostem dostopu do gozda in pomenu gozdov za rekreacijo.
Keywords: gospodarjenje z gozdovi, funkcije gozdov, javna anketa, vrednost gozdov, gozdarska politika, nelastniki gozdov, lastniki gozdov
Published in DiRROS: 04.02.2019; Views: 5620; Downloads: 3386
Full text (1,18 MB)
This document has many files! More... |
37. Vplivni dejavniki poseka v zasebnih gozdovih Slovenije v obdobju 1995-2014Domen Češarek, Andrej Ficko, Andrej Bončina, 2018, original scientific article Abstract: Analizirali smo posek v zasebnih gozdovih Slovenije v obdobju 1995-2014. V raziskavo smo vključili odseke, ki so v popolni zasebni lasti (n = 16.234). Z multiplo linearno regresijo smo analizirali vpliv devetih naravnih, štirih gozdnogospodarskih in treh socioekonomskih spremenljivk na letni hektarski posek in srednje posekano drevo. Ugotovili smo, da z naraščanjem velikosti parcele in posesti narašča tudi povprečni letni posek, medtem ko se z večanjem števila (so)lastnikov v odseku, naklonom, oddaljenostjo od ceste in oddaljenostjo od naselja, potencialnim deležem smreke v odseku in deležem sukcesijskih stadijev v odseku posek zmanjšuje. Na višino poseka pozitivno vplivajo še: delež smreke v odseku, potencialna produkcijska sposobnost rastišča, razdalja od centroida odseka do najbližjega gozdnega roba, odprtost in delež bukve v odseku. Na srednje odkazano drevo najbolj pozitivno vpliva potencialna produkcijska sposobnost rastišča, najbolj negativno pa oddaljenost od ceste.
Keywords: gospodarjenje z gozdovi, posek, zasebni gozd, razdrobljenost posesti
Published in DiRROS: 07.09.2018; Views: 4702; Downloads: 3132
Full text (5,40 MB)
This document has many files! More... |
38. |
39. |
40. Spremembe lastninske strukture gozdov zaradi denacionalizacije in njihove gozdnogospodarske poslediceIztok Winkler, Mirko Medved, 1994, original scientific article Abstract: S političnimi in gospodarskimi spremembami po l. 1990 se v Sloveniji spreminja lastninska struktura. Za gozdove je zlasti pomemben proces denacionalizacije po II. svetovni vojni podržavljenih gozdov. Dosedanja raziskovanja kažejo, da je povprečna velikost vrnjene zasebne gozdne posesti 30 ha, vendar jo bodo v povprečju dobili 3 dediči. 40% denacionalizacijskih upravičencev oz. njihovih dedičev doslej ni imelo gozdov. Z denacionalizacijo se bo sicer povečalo število lastnikov gozdov, povprečna zasebna gozdna posest pa le malo. Polovica denacionalizacijskih upravičencev in dedičev je nekmetov
Keywords: denacionalizacija, zasebni gozdovi, lastniki, gospodarjenje, Slovenija
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4337; Downloads: 1812
Full text (1,35 MB) |
