Digital repository of Slovenian research organisations

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


Query: "keywords" (fluoridi) .

1 - 3 / 3
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Retrospektivni biomonitoring onesnaženosti ekosistemov Šaleške doline s svincem in fluoridi z uporabo rogovja srnjakov
Boštjan Pokorny, 2006, original scientific article

Abstract: V Šaleški dolini oziroma v okolici Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ) smo določili vsebnosti svinca in fl uoridov v zgodovinski seriji 129 rogovij srnjakov, uplenjenih v obdobju 1961-2004. Najvišje vsebnosti obeh onesnažil smo izmeriliv vzorcih iz sredine prejšnjega stoletja (Pb: ? = 4,21 } 2,57 mg/kg, max = 7,28 mg/kg; F-: ? = 1453 } 113 mg/kg, max = 2590 mg/kg), najnižje pa vtistih iz obdobja 2000-2004 (Pb: ? = 0,58 } 0,11 mg/kg, min = 0,15 mg/kg; F-: ? = 500 } 113 mg/kg, min = 110 mg/kg). Onesnaženost okolja z anorganskimionesnažili je v preučevanem območju v zadnjih desetletjih kontinuirano upadala, kar potrjuje učinkovitost ukrepov za zmanjševanje onesnaževanja okolja (postavitev in rekonstrukcija daljinskega toplovodnega sistema ogrevanja, prehod na neosvinčen bencin, postavitev naprav za razžveplanje dimnih plinov TEŠ). Ugotovljena visoko značilna soodvisnost med letnimi emisijami anorganskih onesnažil iz TEŠ in povprečnimi letnimi vsebnostmi Pb oziroma F- v rogovju srnjakov kaže, da vsebnosti obeh onesnažil v rogovju odlično odsevajo upad emisij iz TEŠ, posledično pa potrjujejo tudi uspešnost sanacijskih ukrepov, opravljenih na njej.Key words: srnjad, rogovje,retrospektivni biomonitoring, onesnaženost okolja, svinec, fluoridi, Šaleška dolina, Termoelektrarna Šoštanj.
Keywords: srnjad, rogovje, retrospektivni biomonitoring, onesnaženost okolja, fluoridi, Šaleška dolina, Termoelektrarna Šoštanj
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 2895; Downloads: 1062
.pdf Full text (4,90 MB)

2.
Vplivi okoljskih dejavnikov na pojavljanje in prostorsko razporeditev zobne fluoroze pri srnjadi (Capreolus capreolus L.) v vzhodni Sloveniji
Ida Jelenko Turinek, Klemen Jerina, Boštjan Pokorny, 2010, original scientific article

Abstract: Povečane koncentracije fluoridov v okolju negativno vplivajo na številne živalske vrste; ena najbolj vidnih posledic je nepravilni razvoj trdih zobnih tkiv oz. zobna fluoroza. Z ocenjevanjem stopnje zobne fluoroze pri vsej odrasli srnjadi, odvzeti iz vzhodne Slovenije v 10 lovsko-upravljavskih območjih leta 2007 (n = 7.158), izvedbo statističnih analiz v rastrskem GIS okolju z razmeroma veliko prostorsko ločljivostjo (1 km2) ter s kartografskim prikazom smo želeli: (i) ugotoviti razlike v pojavnosti in stopnji zobne fluoroze pri srnjadi različnih območij vzhodne Slovenije; (ii) določiti vpliv glavnih virov emisij na stopnjo in pojavnost zobne fluoroze; (iii) določiti najpomembnejše okoljske dejavnike, ki vplivajo na pojavnost zobne fluoroze. Ugotovili smo, da vzhodna Slovenija na splošno s fluoridi ni onesnažena, saj se zmerna in močna fluoroza pojavljata pri manj kot 1 % vzorcev; 84 % vzorcev ni kazalo fluoroze. Le v okolici največjega vira fluoridov v Sloveniji (tovarna aluminija) je večje območje velike obremenjenosti okolja s flouridi. Z multivariatnimi statistikami smo ugotovili, da na pojavnost in stopnjo fluoroze vplivajo: (i) oddaljenost od največjega vira emisij (94,6 % pojasnjene variance); (ii) starost srnjadi (5 % pojasnjene variance); (iii) oddaljenost od najbližjega gozdnega roba (0,7 % pojasnjene variance).
Keywords: fluoridi, zobna fluoroza, srnjad, bioindikatorji, okoljski dejavniki, GIS
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 3184; Downloads: 1342
.pdf Full text (1,80 MB)

3.
Bioindikacija onesnaženosti okolja s fluoridi z uporabo čeljusti srnjadi (Capreolus capreolus L.): stanje in perspektive
Ida Jelenko Turinek, Andreja Bienelli-Kalpič, Boštjan Pokorny, 2010, review article

Abstract: Zaradi naraščajočih koncentracij fluoridov v okolju in njihove strupenosti so raziskovalci v zadnjih desetletjih razvili različne metode za ocenjevanje vpliva teh onesnažil na žive organizme. Za ugotavljanje izpostavljenosti in vplivov fluoridov na sesalce (predvsem parkljarje) se uporabljajo metode akumulacijske bioindikacije (tj. določevanje vsebnosti fluoridov v kostnih tkivih, npr. čeljustih) in/ali metode odzivne bioindikacije (npr. makroskopskodoločevanje stopnje zobne fluoroze kot specifične morfološke spremembe, ki kaže na vpliv izpostavljenosti fluoridom na tvorbo in razvoj sklenine v času zobne formacije). Primernost čeljusti prostoživečih prežvekovalcev (zlasti srnjadi) kot bioindikatorjev onesnaženosti potrjuje v preteklosti ugotovljeni obstoj močnih pozitivnih soodvisnosti med koncentracijami fluoridov v okolju in: (i) vsebnostjo fluoridov v čeljustih srnjadi/jelenjadi; (ii) stopnjo zobne fluoroze obeh omenjenih vrst. Uporaba čeljusti v bioindikacijske namene je primerna tudi z logističnega in stroškovnega vidika, saj se čeljusti parkljarjev v marsikateri državi sistematično zbirajo z namenom kognitivnega in kontroliranega upravljanja s populacijami. Zaradi tega so dostopne v velikem številu, praviloma z vsemi potrebnimi atributnimi in geografskimi podatki o posameznem uplenjenem osebku. Slednje omogoča izvedbo veliko-površinskih (a prostorsko zelo natančnih), cenovno ugodnih in zanesljivih biomonitoringov onesnaženosti okolja s fluoridi, ki smo jih leta 2008 uvedli tudi v Sloveniji.
Keywords: bioindikacija, srnjad, fluoridi, zobna fluoroza, spodnje čeljusti, kočniki
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 3299; Downloads: 1317
.pdf Full text (910,08 KB)

Search done in 0.21 sec.
Back to top