1. Gromozanski okoljski odtis umetne inteligence in z njo povezanih tehnologijNoreen Herzfeld, 2025, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: Pojav obsežnih jezikovnih modelov tipa ChatGPT je povzročil neverjetno rast zanimanja za umetno inteligenco (UI). Toda medtem ko si futuristi slednjo predstavljajo kot potencialno rešiteljico številnih težav, ki pestijo sodobno družbo, druge skrbi, da bo postavila na glavo trg delovne sile, dala bogatim več moči v primerjavi z revnimi in morda celo pogubila človeštvo samo. Redko omenjena težava UI in z njo povezanih tehnologij, denimo kriptovalut, je, da niso primerne za uporabo v večjem obsegu. Odlično se obnesejo pri peščici navdušencev, a če jih bomo razširili na širšo družbo in bodo postale za večino od nas standardna dobrina, bodo kmalu izčrpale naše energetske vire in pospešile globalno segrevanje.
Keywords: umetna inteligenca, kriptovaluta, UI in podnebne spremembe, UI v širšem obsegu, UI in energija
Published in DiRROS: 12.05.2025; Views: 635; Downloads: 421
 Full text (3,52 MB)
This document has many files! More... |
2. Potencial zelenega vodika v stavbnem sektorjuDragica Marinič, 2023, original scientific article Abstract: Številne države se zavezujejo k trajnostnemu razvoju in podnebni nevtralnosti, pri čemer so rešitve za energetske in okoljske izzive ključne za prehod v brezogljično gospodarstvo ter družbo. Energetska kriza in visoke cene energije so vplivale na pospešitev prehoda na čisto in trajnostno energijo. Izziv energetsko odvisne Evrope je v iskanju novih načinov pridobivanja energije iz obnovljivih virov energije in ob zavedanju, da obstoječa proizvodnja in poraba energije povzročata več kot 75 % emisij toplogrednih plinov v Evropski uniji. Med večje porabnike energije spada tudi gradbeništvo s stavbnim sektorjem, ki prispeva velik ogljični odtis. Pri uvajanju tehnologij obnovljivih virov energije nam je lahko v pomoč obnovljivi, zeleni nizkoogljični vodik zaradi svoje prilagodljivosti kot nosilec energije in medij za shranjevanje. Z njegovo uporabo lahko prispevamo k stroškovno učinkovitem razogljičenju Evropske unije in zmanjšanju njene odvisnosti od uvoza fosilnih goriv. Raba zelenega vodika pri ogrevanju stavb je v začetni fazi testiranja. S podporo zakonodaje in strategij na evropski in nacionalnih ravneh, tehnološkimi raziskavami in inovacijami, pametnim upravljanjem virov in pametno potrošnjo bomo lahko izboljšali industrijske ekosisteme, zmanjšali tveganja in prispevali k neto ničelnim emisijam. Namen prispevka je prikazati posamezne praktične primere uporabe zelenega vodika v stavbnem sektorju, pri čemer imajo pomembno vlogo zakonodaja, naložbe v infrastrukturo in proizvodnjo, varnost ter potrebe na trgu.
Keywords: energija, obnovljivi viri energije, vodikove tehnologije, zeleni vodik, stavbe, razogljičenje, odprti dostop
Published in DiRROS: 30.05.2023; Views: 1895; Downloads: 964
Full text (2,55 MB)
This document has many files! More... |
3. |
4. Računalniška aplikacija za oceno socialnoekonomskih in okoljskih vplivov povečane rabe lesne biomase - primerjava rezultatov med izbranima regijama v Sloveniji in na HrvaškemNike Krajnc, Julije Domac, 2005, original scientific article Abstract: Lesna biomasa je pomemben obnovljiv vir energije, ki ima lahko številne pozitivne socialno-ekonomske in okoljske vplive. V članku želimo predstaviti novo računalniško aplikacijo za oceno 15 socialno-ekonomskih in okoljskih vplivov povečane rabe lesne biomase. Računalniška aplikacija omogoča ločeno oceno vplivov glede na mesto nastanka v tehnološki verigi pridobivanja, predelave in rabe lesne biomase. Predlagana aplikacija omogoča oceno jakosti naslednjih socialno-ekonomskih in okoljskih vplivov: nova delovna mesta, povečan prihodek v regiji, dodatne aktivnosti na kmetijah, zmanjševanje nezaposlenosti, povečana samooskrba z energijo, povečani javni dohodki v regiji. Med pomembnejše in hkrati z aplikacijo merljive okoljske vplive sodijozmanjševanje emisij CO2, zmanjševanje stroškov odlaganja odpadkov, vplivna rabo lesnih ostankov, prispevek h gospodarjenju z gozdovi ter vpliv narabo druge lesne biomase v regiji. Izračun novih delovnih mest je razdeljen na neposredna, posredna in inducirana delovna mesta. Računalniška aplikacija je bila preizkušena v izbrani regiji v Sloveniji in na Hrvaškem.
Keywords: lesna biomasa, obnovljivi viri, energija, socialno-ekonomski vpliv, okoljski vpliv
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 5292; Downloads: 2213
Full text (473,29 KB) |
