1. Raziskave ekološkega stanja Prvega (Jezero pod Vršacem), Petega in Šestega (Dvojno jezero) Triglavskega jezera : končno poročiloNataša Mori, Žiga Ogorelec, Annasibila Požrl, David Stanković, Tina Eleršek, Nika Tivadar, Mojca Vek, Tatjana Simčič, Andrej Kapla, Matjaž Bedjanič, final research report Abstract: V poročilu so predstavljeni rezultati ekološke raziskave Prvega (Jezero pod Vršacem), Petega in Šestega (Dvojno jezero) Triglavskega jezera v dolini Sedmerih Triglavskih jezer. Prvo jezero je najbolj severno ležeče jezero v dolini, ki ima dva stalna pritoka iz dveh potočkov ter je bilo pred letom 1994 tudi poleti popolnoma ali delno prekrito z ledom, snegom in plundro. Po letu 1994 je jezero poleti večinoma brez snega in ledu. Dvojno Triglavsko jezero je bilo od leta 1991 naseljeno z ribami, kar je korenito spremenilo lastnosti obeh jezer, obenem sta jezera tudi pod vplivom planinske koče pri Triglavskih jezerih, ki se nahaja med Močivcem in Petim jezerom. Med letom 2020 in 2023 je, v okviru projekta Vrh Julijcev (Izboljšanje stanja vrst in habitatnih tipov Triglavskem narodnem parku), katerega vodilni partner je JZ Triglavski Nacionalni Park, potekal intenziven izlov rib in druge aktivnosti, kot je odstranjevanje makrofitov. Raziskavo v takšni obliki in obsegu smo izvedli prvič jeseni 2023, nato pa jo ponovili v septembru leta 2024 in 2025. Na terenu smo izmerili fizikalne, kemijske in izbrane biološke parametre jezer, odvzeli vzorce za kemijske analize vode, vzorce zooplanktona, fitoplanktona, fitobentosa (perifitona) ter bentoških nevretenčarjev, popisali prisotnost makrofitov in dvoživk ter rezultate primerjali s preteklimi podatki, pogledali dolgoročne trende in ovrednotili ekološko stanje vseh treh jezer. Raziskava v letu 2025 je nadaljevanje večletnega spremljanja stanja jezer, povzetega v poročilih pripravljenih s strani Nacionalnega Inštituta za biologijo za Triglavski nacionalni park od leta 2019 do leta 2024, hkrati pa tudi nadaljevanje raziskav, ki so se pričele v letu 1989 pod vodstvom biologov z Oddelka za biologijo Univerze Edvarda Kardelja in Inštituta za biologijo ter nadaljevale v 90. letih prejšnjega stoletja in prvem in drugem desetletju tega stoletja pod vodstvom prof. dr. Antona Branclja z Nacionalnega inštituta za biologijo. Prvo jezero je glede na izmerjene parametre v primerjavi z leti 2023 in 2024 ostalo v podobnem stanju z manjšimi odstopanji. Koncentracija klorofila a na gladini se je v Prvem jezeru po enem letu povišala, prav tako tudi koncentracija skupnega dušika na gladini, medtem ko je koncentracija skupnega dušika na dnu malenkost upadla, v primerjavi z letom 2023 pa so vrednosti še vedno nižje. Glede na leti 2023 in 2024 se je koncentracija skupnega fosforja znižala. Dodatne analize izvirov, ki se stekata v jezero so pokazale višje vrednoti nitratov v vzorcih iz izvirov kot v jezeru. Dno jezera tudi letos preraščajo nitaste zelene alge in lasastolistna vodna zlatica. V Petem jezeru se je kemijsko stanje v primerjavi z lanskim letom precej poslabšalo. Nasičenost s kisikom je po štirih letih ponovno padla pod 100% (dno), v primerjavi z leti 2023 in 2024 pa so analize pokazale tudi povišanje koncentracije klorofila a ter skupnega dušika. Presenetljivo pa je, da smo pri Šestem jezeru zaznali pozitivne spremembe, analize klorofila a so pokazale rekordno nizke vrednosti, prav tako analiza skupnega fosforja ter dušika, katerih koncentracija v Šestem jezeru z leti ves čas upada. Dno Dvojnega jezera še vedno povsem preraščajo nitaste zelene alge. Glede na vse zaznane spremembe se predlaga nadaljnje spremljanje stanja.
Keywords: visokogorska jezera, ekološko stanje, trofični indeks, kemični in biološki parametri, Dolina Sedmerih Triglavskih jezer, kemijska analiza vode, zooplankton
Published in DiRROS: 09.07.2026; Views: 196; Downloads: 2 |
2. Raziskave ekološkega stanja Prvega (Jezero pod Vršacem), Petega in Šestega (Dvojno jezero) Triglavskega jezera : končno poročiloŽiga Ogorelec, Nataša Mori, David Stanković, Tina Eleršek, Maruša Kerenčič, Gaber Gabrovšek, Tatjana Simčič, final research report Abstract: Sredi septembra 2024 se je izvedlo ekološke raziskave treh Triglavskih jezer. Raziskalo se je 1. jezero (Jezero pod Vršacem), v katerem je bilo v zadnjih letih opaženo močno zaraščanje z makrofiti, v letu 2023 pa je jezero imelo tudi povišane koncentracije klorofila a. Predmet raziskav je bilo tudi 5. in 6. oz. Dvojno jezero, na katerem je od 2020 do 2023 potekal intenziven izlov rib in druge aktivnosti projekta Vrh Julijcev. Analiziralo se je fizikalne, kemične in biološke parametre jezer, rezultate primerjalo s preteklimi podatki in tako ocenilo ekološko stanje in trende vseh treh jezer. Raziskave so bile nadaljevanje mnogoletnega monitoringa jezer, povzetega v lanskem poročilu (Raziskave o ekološkem stanju Prvega (Jezero pod Vršacem), Četrtega (Jezero v Ledvicah), Petega in Šestega (Dvojno jezero) ter Sedmega (Črno jezero) Triglavskega jezera). Glede na pretekle raziskave se je stanje v obdobju od 2011 do 2023 v 1. jezeru močno poslabšalo. Koncentracije klorofila a v vodnem stolpcu so izrazito narastle, jezersko dno pa so začeli preraščati makrofiti. V letu 2024 pa je bila koncentracija klorofila že precej nižja kot leto pred tem in kemijsko stanje boljše. Makrofiti v 1. jezeru pa se še vedno širijo in postopoma vse bolj preraščajo jezersko dno. Pri Dvojnem jezeru pa so bile letos opazne izboljšave ekološkega stanja. Že v preteklih letih je bil trend manjših izboljšav pri številnih kemijskih in bioloških parametrih. Izboljšava slednjih pa je bila letos še posebno izrazita pri 5. jezeru. Obe jezeri sta sicer še vedno močno prerastlo z nitastimi algami, zato se predlaga dokončen izlov rib za povrnitev v naravno oz. prvotno ekološko stanje jezera.
Keywords: visokogorska jezera, ekološko stanje, trofični indeks, kemični in biološki parametri, Dolina Sedmerih Triglavskih jezer, kemijska analiza vode, zooplankton
Published in DiRROS: 09.07.2026; Views: 192; Downloads: 3 |
3. |
4. Pomen makrofitov v jezerskem ekosistemuRebeka Šiling, Mateja Germ, 2017, original scientific article Abstract: V preglednem članku povzemamo temeljne značilnosti makrofitov v jezerskem ekosistemu. Makrofiti so povezovalni člen med sedimentom, vodo in ozračjem. Vodne rastline vplivajo na zgradbo habitata, prav tako pa so vir avtohtonih snovi, ki so osnova za prehranjevalni splet. Rast vodnih rastlin je odvisna od mnogih okoljskih dejavnikov, ki so med seboj povezani - svetloba, temperatura, vodni tok, globina ipd. Za prehod od velike kalnosti do prosojnosti vode v jezeru sta značilni spremembi v prevladi skupin primarnih producentov in vrst v celotnem prehranjevalnem spletu, kjer namesto prevladujočega fitoplanktona postanejo prevladujoči primarni producenti submerzni makrofiti ali perifitonske alge. Makrofiti so pomembni tudi za vrednotenje človekovega vpliva na jezerski ekosistem ter posredno pri izvajanju upravljavskih načrtov za vode.
Keywords: makrofiti, jezera, fitoplankton, ekološko stanje
Published in DiRROS: 28.01.2026; Views: 562; Downloads: 465
 Full text (639,11 KB)
This document has many files! More... |
5. Vplivi obremenitev na združbe makrofitov in njihov pomen pri upravljanju z rečnimi ekosistemiMiha Knehtl, Mateja Germ, 2017, original scientific article Abstract: Vse večje zavedanje o ekoloških, gospodarskih in družbenih izgubah, ki so posledica antropogenega spreminjanja vodotokov, je povečalo pritiske za njihovo ohranitev in obnovo. S sprejetjem Vodne direktive smo vpeljali koncept ekološkega stanja voda in s tem ekosistemski pristop njihovega vrednotenja, s ciljem trajnostne rabe vodnih ekosistemov. Ekološko stanje, ki odraža kakovost zgradbe in delovanja vodnih ekosistemov, vrednotimo med drugim tudi na podlagi združb makrofitov, ki so pogosto temeljna skupina mnogih rečnih ekosistemov. Posegi, kot so vnos hranil, spreminjanje hidrološkega režima, gradnja pregrad in nasipov, spreminjanje obrežne vegetacije in izravnavanje struge so le nekatere obremenitve, ki lahko pomembno vplivajo na zgradbo in delovanje združb makrofitov v rekah ter posredno tudi na ostale združbe organizmov in delovanje ekosistema kot celote. Namen tega preglednega članka je povzeti ključne izsledke raziskovalcev, ki ugotavljajo povezave med makrofiti in antropogenimi obremenitvami. Znanje o vplivih posameznih obremenitev in vplivu hkratnega delovanja več obremenitev na združbe makrofitov, je namreč eden ključnih pogojev za pripravo učinkovitih ukrepov za izboljšanje ekološkega stanja in trajnostno upravljanje z rečnimi ekosistemi.
Keywords: makrofiti, reke, obremenitve, ekološko stanje, vrednotenje, združbe
Published in DiRROS: 28.01.2026; Views: 481; Downloads: 447
Full text (7,32 MB)
This document has many files! More... |
