1. Kako je ujetništvo spremenilo družinsko življenje : primer deportirancev iz Julijske krajine v Jugoslavijo po drugi svetovni vojniUrška Lampe, 2020, original scientific article Abstract: Članek obravnava individualne in socialne posledice vojnega ujetništva na primeru italijanskih vojnih ujetnikov v Jugoslaviji, s poudarkom na usodi tistih, ki so bili internirani v Sloveniji (večina teh so bili t. i. deportiranci iz Julijske krajine). Na podlagi dostopne spominske literature, arhivskih virov in ustnih pričevanj je namen članka razumeti, če in kako je izkušnja ujetništva vplivala na socialno in družinsko življenje ujetnikov in njihovo reintegracijo v družbo po povratku v domovino. Ker so bili ti spomini v prvih letih in desetletjih pogosto potisnjeni v pozabo, je namen članka tudi izpostaviti pomen ustne zgodovine in empatije pri obravnavi travmatičnih dogodkov ter namesto pisanja o travmi (writing about trauma) pričeti pisati travmo (writing trauma).
Keywords: druga svetovna vojna, vojni ujetniki, italijanski vojni ujetniki, deportacije, Julijska krajina, Jugoslavija, druga svetovna vojna, spomini, travme, družine, ustna zgodovina, socialna zgodovina
Published in DiRROS: 22.01.2026; Views: 426; Downloads: 329
 Full text (1,12 MB)
This document has many files! More... |
2. Deportacije iz Julijske krajine v Jugoslavijo, 1945-1954 : diplomatski in socialni vidikiUrška Lampe, 2023, scientific monograph Abstract: V monografiji so predstavljeni najbolj relevantni vidiki problema deportacij iz Julijske krajine v Jugoslavijo po drugi svetovni vojni. V njej se prepletata diplomatska in socialna zgodovina, uporabljeni so najnovejši metodološki pristopi in analize, ki temeljijo na bogatem naboru virov. S tega vidika je tematika pomembna ne samo za slovensko-italijanski prostor, kamor se problem umešča, temveč tudi v mednarodnem merilu, saj izpostavlja pomembne vidike in premisleke o (dolgoročnih) posledicah in travmah, ki jih je za seboj pustila druga svetovna vojna.
Keywords: vojni ujetniki, deportacije, ujetniška taborišča, diplomacija
Published in DiRROS: 21.01.2026; Views: 503; Downloads: 319
Full text (26,63 MB)
This document has many files! More... |
3. Tajna misija Josipa Smodlake v Rim : prvi poskus neposrednega sporazuma med Jugoslavijo in Italijo, oktober 1945–januar 1946Urška Lampe, 2022, original scientific article Abstract: Prispevek obravnava delo Josipa Smodlake, hrvaškega pravnika in diplomata, ki je ob koncu druge svetovne vojne, po navodilih Josipa Broza – Tita in Edvarda Kardelja, odpotoval na tajno misijo v Rim. Namen misije je bil, da Smodlaka presodi ali bi lahko prišlo do neposrednega sporazuma med Jugoslavijo in Italijo glede vprašanja nove meje ter predvsem pripadnosti Trsta. Kot se je izkazalo, je bila njegova pot brez uspeha, saj do sporazuma ni prišlo. Nobena od vpletenih strani namreč ni bila pripravljena popuščati. Medtem ko Italija ni priznavala zločinov storjenih v času druge svetovne vojne ali se zanje vsaj pokesala, Jugoslavija ni bila pripravljena sprejemati pogojev s strani Italije, ki je vztrajala na tem, da se najprej razreši vprašanje deportacij iz Julijske krajine. S propadom misije Josipa Smodlake, ki je trajala od oktobra 1945 do januarja 1946, je torej propadel tudi prvi poskus neposrednega sporazuma med Jugoslavijo in Italijo.
Keywords: zgodovina Jugoslavije, druga svetovna vojna, Julijska krajina, deportacije, Jugoslavija, Italija, diplomacija
Published in DiRROS: 21.01.2026; Views: 398; Downloads: 252
Full text (1,55 MB)
This document has many files! More... |
4. Uporaba metodologije "srednjega glasu" kot način premostitve konfliktnih naracij : primer raziskave o deportacijah iz Julijske krajine v Jugoslavijo po drugi svetovni vojniUrška Lampe, 2024, original scientific article Abstract: V pričujočem prispevku avtorica na primeru svoje raziskave o deportacijah iz Julijske krajine v Jugoslavijo po drugi svetovni vojni analizira metodologijo "srednjega glasu" in njene znanstveno-raziskovalne ter družbene učinke. Več kot desetletje trajajoča raziskava je zajemala zbiranje in poglobljeno analizo številnih arhivskih virov ter metodologijo ustne zgodovine, pa tudi pridobivanje in analiziranje ustnih pričevanj in drugih egodokumentov. Uporabila je torej metodologijo "srednjega glasu", kjer je resnica nujen, ne pa tudi zadosten del zgodovinopisja. Tak pristop se je izkazal kot zelo pozitiven za naratorje, ki so dobili priložnost neobremenjeno spregovoriti o svoji preteklosti in izkušnji, hkrati pa so dobili nekatere odgovore, ki so jih morda že leta iskali.
Keywords: ustna zgodovina, deportacije, obmejni prostor, Slovenija, Italija
Published in DiRROS: 21.01.2026; Views: 378; Downloads: 637
Full text (577,04 KB)
This document has many files! More... |
5. Življenje porabskih slovenskih povojnih deportirancev po zaprtju delovnih taboriščKatalin Munda Hirnök, 2016, original scientific article Abstract: Članek obravnava življenje porabskih Slovencev po amnestiji leta 1953, ko so postali deportiranci, med njimi tudi porabski Slovenci, tako rekoč "brezdomci", kajti po odpustu iz taborišč se niso smeli vrniti na svoje domove, bili so izobčeni, izgnani iz nekaterih mest in iz obmejnega pasu in so prišli na seznam opazovanih. Domov so se lahko vrnili šele tri leta po zaprtju taborišč, leta 1956, ko je Madžarska začela urejati odnose z Jugoslavijo. Pri predstavitvi novega začetka življenja deportiranih družin in posledic pregnanstva v delovna taborišča se opiramo na pričevanja še živečih taboriščnikov in arhivske dokumente, ki se nahajajo v madžarskih arhivih.
Keywords: porabski Slovenci, Porabje, Madžarska, delovna taborišča, povojne deportacije, deportiranci, ljudsko življenje, 1953/1957
Published in DiRROS: 15.04.2019; Views: 4524; Downloads: 2126
 Link to full text
This document has many files! More... |
