Digital repository of Slovenian research organisations

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


Query: "keywords" (bukovina) .

1 - 4 / 4
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Izkoristek lesa pri sečnji bukovine
Edvard Rebula, 2002, original scientific article

Keywords: bukev, bukovina, izkoristek lesa, deblovina, tržna mera debla, sečnja, Slovenija
Published in DiRROS: 17.11.2020; Views: 608; Downloads: 209
.pdf Full text (737,67 KB)

2.
Povezava med razkrojenostjo bukovine in globino prodora igle Pilodyn 6J
Miha Humar, Nejc Thaler, 2013, original scientific article

Abstract: Ocenjevanje razkrojenosti lesa zaradi delovanja gliv bele trohnobe je pomembno za pravilno ukrepanje pri sanaciji lesenih izdelkov, še posebno nosilnih lesenih konstrukcij. Pilodyn je splošno uporabno orodje za vrednotenje gostote lesa številnih komercialnih lesnih vrst, zato nas je zanimalo, ali je primeren tudi za oceno razkrojenosti lesa. Meritve z napravo Pilodyn so bile opravljene na bukovini, ki je bila za različna časovna obdobja izpostavljena glivam bele trohnobe (Trametes versicolor, Hypoxylon fragiforme in Pleurotus ostreatus) v skladu s standardom SIST EN 113. Rezultati kažejo, da med izgubo mase zaradi delovanja gliv razkrojevalk in globino prodora igle Pilodyn obstaja povezava.
Keywords: bela trohnoba, bukovina, Fagus sylvatica, razkrojenost, vrednotenje, mehanske lastnosti, les
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 3097; Downloads: 1334
.pdf Full text (610,98 KB)

3.
Vpliv izbranih okoljskih dejavnikov na dinamiko vlaženja bukovine
Mojca Žlahtič Zupanc, Miha Humar, 2016, original scientific article

Abstract: Bukovina sodi med najpomembnejše lesne vrste v Sloveniji. Žal uporaba bukovine zelo zaostaja za prirastkom, zato je treba nujno razviti dodatne aplikacije za rabo bukovega lesa. Ena izmed neizkoriščenih priložnosti je tudi raba za manj zahtevne konstrukcije na prostem. V primeru, da uporabljamo bukovino na prostem, moramo les na takšen ali drugačen način zaščititi. V zadnjem obdobju vedno bolj pridobiva na pomenu termična modifikacija in uporaba voskov, zato smo ti dve rešitvi uporabili tudi v tej raziskavi. Tako smo odpornost bukovine na navlaževanje spremljali v laboratorijskih razmerah in terenskih testih. Pred laboratorijskimi poizkusi smo vzorce izpostavili različnim abiotskim in biotskim dejavnikom razkroja ter določili njihov vpliv na navzemanje vode v les. Izkazalo se je, da se je najbolje obnesel termično modificiran les, impregniran s suspenzijo naravnih voskov. Po drugi strani so abiotski in biotski dejavniki razkroja močno poslabšali odpornost proti navlaževanju bukovine in termično modificirane bukovine.
Keywords: bukovina, termična modifikacija, naravni voski, vlažnost lesa, navzem vode, odpornost, vodo-odbojnost
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 3314; Downloads: 1730
.pdf Full text (585,27 KB)

4.
Search done in 0.27 sec.
Back to top