Digital repository of Slovenian research organisations

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in
Research data

Options:
  Reset

Query: "keywords" (bukovi sestoji) .

1 - 5 / 5
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Vpliv redčenj na razvoj bukovih sestojev na Somovi gori
Andrej Bončina, 1994

Abstract: V prispevku je prikazan razvoj bukovih sestojev, njihove reakcije na redčenja različne jakosti ter primerjava redčenih in naravi prepuščenih bukovih sestojev. Na raziskovalnem objektu Somova gora (Gozdnogospodarsko območje Kočevje, GE Željne-Laze, oddelka 43 in 40, montanski bukov gozd, Enneaphyllo-Fagetum) od leta 1980 spremljamo razvoj bukovih sestojev, ki so sedaj v razvojni fazi drogovnjak, nastali pa so z oplodno sečnjo pred približno petinosemdeseti leti. Opravljene so bile štiri meritve (1980, 1986, 1989 in 1993) ter redčenji (1980 in 1991). Učinki redčenj so evidentni in se kažejo v debelinskem priraščanju dreves, rastnem pospešku, debelinski strukturi, številu drevja, vrednostni podobi gozda, pokrovnosti zeliščnega sloja ter velikosti in sproščenosti krošenj. V redčenih sestojih izbranci bolje priraščajo kot ostala enako debela drevesa.
Keywords: izbiralno redčenje, bukovi sestoji, učinek redčenj, struktura sestoja, drogovnjak, izbranci
DiRROS - Published: 12.07.2017; Views: 2844; Downloads: 1166
.pdf Fulltext (929,99 KB)This document is also a collection of 1 document!

2.
Vodni režim pri različnih gozdnih vrstah in oblikah
Igor Smolej, 1979

Abstract: Vpliv zgradbe gozdnega sestoja na snežno odejo v višini 900 do 1500 m
Keywords: gozdarstvo, smrekovi sestoji, bukovi sestoji, padavine, korenine, infiltracija padavin
DiRROS - Published: 12.07.2017; Views: 2346; Downloads: 526
.pdf Fulltext (3,82 MB)

3.
4.
Ocenjevanje prostorske zgradbe jelovo-bukovih sestojev
David Hladnik, 2004

Abstract: V treh sestojih jelovo-bukovih gozdov na visokem krasu smo raziskali sestojno strukturo in njeno prostorsko zgradbo. Na treh raziskovalnih ploskvah, velikih2 ha, smo izmerili koordinate dreves ter njihove dendrometrijske znake.Raziskovalne ploskve v treh sestojih se med seboj razlikujejo po svoji zgradbi, gostotah in tudi po parametrih prostorske zgradbe, ki smo jih ocenilina podlagi metod za ocenjevanje prostorske razmestitve dreves. Za drevesa v I in II debelinskem razredu smo izračunali višje povprečne relativnerazlike v sestojnih gostotah kot za debelejša drevesa. Ko so vzorčne ploskve presegle velikost 6 a, so bile povprečne relativne razlike pri ocenjevanju števila dreves v III debelinskem razredu v vseh treh sestojih manjše od 30 % v vseh treh sestojih. Na podlagi teoretičnih modelov je bilo mogoče o šopasti rasti dreves sklepati le v sestoju s prevladujočo jelko. V dveh sestojih jelke in bukve smo določili tudi sestojne skupine, ki so jih oblikovala drevesa na površini do 0,5 ha. Za jelko, smreko in bukev smo ocenili (P<0,01), da se njihova prostorska razmestitev razlikuje od slučajnostne, te drevesne vrste pa so oblikovale tudi različno velike sestojneskupine na površini do 0,25 ha. Ker so bila dominatna drevesa v vseh treh sestojih enakomerno in slučajnostno razporejena, sklepamo, da sestoji tudi po obdobju propadanja jelke niso postali razgrajeni.
Keywords: sestojna gostota, prostorska razmestitev, jelovo-bukovi sestoji
DiRROS - Published: 12.07.2017; Views: 2924; Downloads: 1176
.pdf Fulltext (404,54 KB)

5.
Search done in 0 sec.
Back to top