Digital repository of Slovenian research organisations

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


Query: "keywords" (bukev) .

11 - 20 / 76
First pagePrevious page12345678Next pageLast page
11.
12.
Obiskali smo podjetje Marušič d. o. o.
Špela Ščap, Janez Zafran, Peter Prislan, 2022, professional article

Keywords: žage, bukev, razrez hlodovine, predelava lesa
Published in DiRROS: 15.09.2022; Views: 503; Downloads: 185
.pdf Full text (2,70 MB)

13.
Namnožitev bukovega rilčkarja skakača in bukove listne uši v letu 2022
Marija Kolšek, 2022, professional article

Keywords: varstvo gozdov, hrošči, bukev, bukov rilčkar skakač, bukova listna uš, hiranje
Published in DiRROS: 11.08.2022; Views: 620; Downloads: 168
.pdf Full text (147,39 KB)

14.
15.
Močan napad bukovega rilčkarja skakača v Sloveniji v 2022
Andreja Kavčič, 2022, popular article

Keywords: gozdovi, varstvo gozdov, bukev, bukov rilčkar skakač, Orchestes fagi, Slovenija, bukova listna uš, Phyllaphis fagi, hiranje
Published in DiRROS: 23.05.2022; Views: 466; Downloads: 317
.pdf Full text (459,59 KB)
This document has many files! More...

16.
17.
Dendrokronološke raziskave na kolišču Parte - Iščica, Ljubljansko barje, Slovenija
Katarina Čufar, Tom Levanič, Anton Velušček, 1999, original scientific article

Abstract: Na Ljubljanskem Barju v Sloveniji smo opravili dendrokronološke raziskave lesa iz eneolitskega koliščarske naselbine Parte-Iščica. Iz struge reke Iščice smo odvzeli vzorce 1237 kolov iz lesa jesena (Fraxinus sp.), jelše (Alnus glutinosa Gaertn.), bukve (Fagus sylvatica L.), jelke (Abies alba Mill.), javorja (Acer sp.), breze (Betula sp.), leske (Corylus sp.), belega gabra (Carpinus betulus L.), topola (Populus sp.), hrasta (Quercus sp.), vrbe (Salixsp.) in bresta (Ulmus sp.). Prevladovali so vzorci jesena, jelše in bukve s 70 %, 9 % in 7 %. Dendrokronološke analize smo opravili na jesenovih, bukovih, hrastovih in jelovih kolih, ki so imeli nad 45 branik. Na osnovi 285 relativno datiranih vzorcev smo sestavili dve jesenovi in eno bukovo kronologijo, dolžin 136, 113 in 105 let. Večje količine lesa, posekanega v istem koledarskem letu, nakazujejo potek gradbenih aktivnosti na kolišču. Po prvih rezultatih radiokarbonskega datiranja uvrščamo koliščarsko naselbino v prvo polovico tretjega tisočletja pred našim štetjem.
Keywords: arheologija mokrih tal, datiranje, dendrokronologija, arheološki les, kolišča, mlajša kamena doba, bakrena doba, Ljubljansko barje, jesen (drevo), bukev, Slovenija
Published in DiRROS: 03.11.2021; Views: 2226; Downloads: 1335
.pdf Full text (950,76 KB)

18.
19.
V Sloveniji se povečuje osutost bukove krošnje
Nikica Ogris, Mitja Skudnik, 2021, original scientific article

Abstract: V zadnjem času po vsej Sloveniji opažamo hiranje navadne bukve (Fagus sylvatica L.). Cilj prispevka je predstaviti dolgoročen trend osutosti krošnje navadne bukve v Sloveniji in pojasniti delež osutosti bukove krošnje s pomočjo podatkov iz popisa povzročiteljev poškodb v okviru vsakoletnega popisa razvrednotenja in poškodovanosti gozdov. Pri tem smo uporabili podatkovno zbirko o spremljanju osutosti in poškodovanosti dreves na M6 stalnih vzorčnih ploskvah (Nivo I) na sistematični mreži 16 % 16 km v obdobju 1993%2020. Rezultati kažejo, da se je povprečna osutost bukove krošnje od leta 1993 do 2020 povečala iz 13,9 % na 32,2 %. Dolgoročen linearen trend je pokazal, da se je povprečna osutost bukove krošnje povečala za 0,63 % na leto. Za trend povprečne osutosti bukve je bilo prelomno izjemno sušno leto 2003, ko se je trend osutosti povečal iz 0,61 % na 0,94 % na leto. Trend večanja osutosti bukve smo zaznali na vseh obravnavanih lokacijah. Ugotovili smo, da se povprečna osutost bukve hitreje veča na jugu in zahodu države. Katastrofalen žledolom leta 2014 je povzročil drastično spremembo povzročiteljev osutosti bukve. V obdobju pred žledolomom leta 2014 so osutost bukove krošnje najbolje pojasnjevale poškodbe zaradi žuželk. Po žledolomu leta 2014 so se povečale poškodbe bukve zaradi žleda, gliv, neposrednih človekovih vplivov (obsežne sanacije žledoloma) in drugih dejavnikov. Žledolom je na bukovih gozdovih pustil trajne posledice, saj so poškodbe zaradi žleda in posledično sanacije vidne še dandanes, kar je razvidno tudi iz popisa povzročiteljev poškodb bukve. V zadnjih dveh letih, 2019%2020, so glive najpomembnejše povzročiteljice poškodb bukve. Po letu 2014 pa se je zmanjšala poškodovanost bukve zaradi žuželk. Natančnih vzrokov za splošno slabšanje zdravstvenega stanja bukve po vsej Sloveniji še ne poznamo.
Keywords: Fagus sylvatica, bukev, osutost krošnje, poškodovanost, podnebne spremembe, žledolom, suša
Published in DiRROS: 02.08.2021; Views: 1492; Downloads: 391
.pdf Full text (462,16 KB)

20.
Vzroki in vplivi decembrskega vetroloma (2017) na nadaljnji razvoj jelovo bukovih sestojev v Sloveniji : zaključna delavnica : CRP V4-1820
2021, other monographs and other completed works

Keywords: vetrolom, gozdovi, bukev, smreka, mešani sestoji, zborniki
Published in DiRROS: 28.06.2021; Views: 920; Downloads: 475
.pdf Full text (444,23 KB)

Search done in 0.25 sec.
Back to top