1. Značilnosti opravljanja sečnje in spravila v zasebnih gozdovih v SlovenijiŠpela Ščap, Darja Stare, Nike Krajnc, Matevž Triplat, 2021, original scientific article Abstract: V raziskavi, opravljeni leta 2019, je bilo zajetih 544 naključno izbranih gospodinjstev, ki imajo v lasti gozd. Več kot polovica anketi%ranih ima v lasti gozdno posest, veliko od 1 do 4,99 ha. Za 62 % anketiranih je glavni namen gospodarjenja z gozdom uporaba lesa za lastne potrebe. V obdobju 2015%2019 je sečnjo in spravilo opravljalo 71 % anketiranih, ki so v tem času skupaj posekali nekaj manj kot 50.000 m3 lesa (24 m3 /ha ali 141 m3 na gospodinjstvo). Intenziteta sečnje je bila najvišja pri zasebnih lastnikih z malimi gozdnimi posestmi (do 0,99 ha), in sicer v povprečju 41,4 m3 /ha. Analiza je pokazala, da obstajajo statistično značilne razlike med velikostjo gozdne posesti in intenziteto sečnje. V anketi je bilo ugotovljeno, da so za 41 % sečnje in spravila poskrbeli poklicni izvajalci del. Z raziskavo smo potrdili značilen vpliv velikosti zasebne gozdne posesti na način izvedbe sečnje in spravila. Rezultati so pokazali, da je največji delež zasebnih lastnikov, ki vsa dela opravijo s pomočjo najetih izvajalcev, v velikostnem razredu gozdne posesti od 5 do 9,99 ha. Z raziskavo nismo potrdili statistično značilnih razlik v intenziteti sečnje med spoloma zasebnih lastnikov gozdov
Keywords: zasebni lastniki, anketa, intenziteta sečnje, struktura lastnikov, gozdna posest, sečnja, spravilo, zasebni gozdovi
Published in DiRROS: 17.08.2021; Views: 2873; Downloads: 1897
 Full text (953,03 KB)
This document has many files! More... |
2. Kdo so uporabniki ljubljanskih mestnih gozdov?Živa Bončina, Robert Hostnik, Matjaž Harmel, Klemen Strmšnik, Jurij Kobe, Tina Simončič, 2021, original scientific article Abstract: Upravljanje mestnih gozdov terja intenzivnejšo participacijo in uveljavljanje dodatnih metod za vključevanje javnosti v soodločanje o rabi gozdov. V okviru projekta URBforDAN smo s spletno anketo (n=1134) zbrali podatke o uporabnikih mestnega gozda Golovec. Preverjali smo njihovo oddaljenost od Golovca, način prihoda, pogostost in trajanje obiska, najpogostejšo točko vstopa v gozd ter želje o dodatni infrastrukturi. Glede na razlog obiska smo anketirance združevali v skupine in nadaljnje analize izvedli po skupinah uporabnikov (naštete po številčnosti: gorski kolesarji, pohodniki, družine, tekači, kolesarji, sprehajalci domačih živali in drugi). Ugotovili smo, da skoraj 60 % anketirancev obišče Golovec vsaj enkrat na teden, najpogosteje obisk traja 1 do 2 uri. Do gozda večina anketirancev pride peš ali s kolesom, več kot četrtina anketirancev se pripelje z avtomobilom. Največ anketirancev vstopi na Golovec na zahodnem delu (vstopna točka Center Hradeckega). Skupine uporabnikov vstopajo na Golovec različno: na Poligonu Rudnik, bolj odročnem delu Golovca, vstopa največ gorskih kolesarjev, v Štepanjskem naselju največ družin. Skupine uporabnikov se razlikujejo tudi po načinu prihoda v gozd: raba avtomobila in javnega potniškega prometa je najpogostejša pri družinah. Razlike med skupinami so tudi v pričakovanjih do gozda in želeni dodatni infrastrukturi. Rezultati ankete so podlaga za načrtovanje infrastrukture, usmerjanje uporabnikov in urejanje vstopnih točk na Golovec in so bili vključeni v Strateški in Operativni načrt za mestni gozd Golovec.
Keywords: mestni gozdovi, participacija, spletna anketa, skupine uporabnikov, rekreacija
Published in DiRROS: 02.08.2021; Views: 1002; Downloads: 344
Full text (447,23 KB) |
3. Usklajena merila sprejemljive poškodovanosti gozdnih tal - preverjanje ustreznosti med gozdarskimi strokovnjakiAnton Poje, Matevž Mihelič, Vasja Leban, 2021, original scientific article Abstract: Splošno veljavna, predvsem pa v stroki sprejeta merila sprejemljive poškodovanosti tal po gozdni proizvodnji so predpogoj za učinkovito varovanje gozdnih tal in objektiven nadzor nad kakovostjo izvedbe gozdnih del. V raziskavi znotraj gozdarske stroke smo preverili sprejemljivost meril, ki so jih na osnovi dosedanjih raziskav predlagali Poje in sodelavci (2019). Anketiranje je bilo opravljeno na 35. Gozdarskih študijskih dnevih, kjer je na anketo odgovorilo 62 udeležencev iz različnih ustanov. Rezultati ankete so pokazali, da so usklajena merila strožja od predlaganih ter da se ocene po posameznih kazalnikih znotraj meril razlikujejo med deležniki. Po predlogu usklajenih meril je dopustna odprtost z vlakami 192 m/ha, s sečnimi potmi pa dodatnih 193 m/ha. Največja globina kolesnic na vlakah ne sme presegati 30 cm, na sečnih poteh pa 20 cm. Največja globina kolesnic na 90 % dolžine vseh sečnih poti na delovišču naj ne presega 10 cm. Tudi na osnovi rezultatov drugih študij se zdi predlog usklajenih meril smiseln in primeren s tehnološkega, ekonomskega in ekološkega vidika. Pred uvajanjem usklajenih meril v prakso je poleg njihovega preverjanja na terenu in morebitnega ponovnega usklajevanja treba nujno razviti metodo za ocenjevanje poškodovanosti.
Keywords: pridobivanje lesa, anketa, merila sprejemljive poškodovanosti tal, poškodba tal
Published in DiRROS: 28.03.2021; Views: 3229; Downloads: 2118
Full text (970,42 KB)
This document has many files! More... |
4. Razvoj kazalcev in metodologije spremljanja ponudbe gozdarskih storitev : delovni sklop 2 : analiza izvajanja gozdarskih del v zasebnih gozdovihŠpela Ščap, Darja Stare, Nike Krajnc, 2020, treatise, preliminary study, study Keywords: izvajanje gozdarskih del, zasebni gozdovi, zasebni lastniki gozdov, anketa, gospodarjenje z zasebnimi gozdovi, cene gozdnih lesnih sortimentov
Published in DiRROS: 14.01.2021; Views: 1051; Downloads: 333
Full text (1,47 MB) |
5. Ob rob delavnici Problematika podlubnikov - iskanje operativnih rešitevAleš Kadunc, Andrej Avsenek, Marko Matjašič, 2019, professional article Abstract: Na Zgornjem Gorenjskem že nekaj let beležimo/jo velike napade podlubnikov. Ker je količina prizadetega drevja zelo velika, prihaja do precejšnjih organizacijskih, kadrovskih, logističnih in komercialnih težav. Z namenom iskanja operativnih rešitev sta GG Bled d.o.o. in Zavod za gozdove Slovenije, OE Bled, organizirala enodnevno delavnico na Pokljuki. Na njej je bilo predstavljenih pet referatov, od tega trije tujih strokovnjakov. Nadalje je bila izvedena tudi anketa, katere rezultati so podrobno predstavljeni v prispevku.
Keywords: obvladovanje podlubnikov, smrekovi sestoji, Zgornja Gorenjska, operativne težave, anketa
Published in DiRROS: 19.10.2019; Views: 2235; Downloads: 675
Full text (126,89 KB) |
6. Mnenje prebivalcev Slovenije o pomenu gozdov in gozdarstvaTina Simončič, Andrej Bončina, 2018, original scientific article Abstract: Namen raziskave je ugotoviti mnenje slovenske javnosti o pomenu gozdov in gospodarjenju z gozdovi in pri tem preveriti, pri katerih vsebinah so mnenja lastnikov in nelastnikov gozdov različna. Anketirali smo 1014 naključno izbranih polnoletnih državljanov RS proporcionalno glede na statistične regije. Vprašalnik je obsegal 10 sklopov ter 74 trditev zaprtega tipa s petstopenjsko Likertovo lestvico. Za prebivalce Slovenije so najpomembnejše okoljske funkcije, sledijo lesnoprizvodna in zaščitna funkcija, socialne funkcije, najmanj pomembni sta nabiralništvo in lovnogospodarska funkcija. Več kot 90 % anketiranih meni, da so gozdovi hkrati pomembni za različne funkcije. 74 % javnosti podpira prost dostop v gozdove, 60 % pa pravico prebivalcev do nabiranja gozdnih sadežev. Največ anketiranih meni, da naj država nameni več sredstev za okoljske funkcije. Z diskriminantno analizo smo ugotovili, da na razvrščanje na lastnike in nelastnike najbolj vplivajo mnenja o prostem dostopu do gozda in pomenu gozdov za rekreacijo.
Keywords: gospodarjenje z gozdovi, funkcije gozdov, javna anketa, vrednost gozdov, gozdarska politika, nelastniki gozdov, lastniki gozdov
Published in DiRROS: 04.02.2019; Views: 5324; Downloads: 3252
Full text (1,18 MB)
This document has many files! More... |
7. Primerjava slovenskega javnega mnenja o propadanju gozdov v letu 1990 z letom 1987 : raziskovalna nalogaTomaž Štefe, Lojze Čampa, 1990, treatise, preliminary study, study Keywords: prizadetost prebivalstva, ekološka zavest, javno mnenje, anketa, propadanje gozdov
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 2712; Downloads: 545
Full text (2,08 MB) |
8. |
