1. Izzivi uporabe umetne inteligence pri študijski analizi družboslovnih besedilŽiva Kos, Jasna Mažgon, 2025, original scientific article Abstract: Vse pogostejša uporaba umetne inteligence v izobraževanju, zlasti velikih jezikovnih modelov (v nadaljevanju VJM, konkretno ChatGPT in Microsoft Copilot), prinaša tako izzive kot priložnosti. Ti VJM lahko izvajajo naloge, ki zahtevajo obdelavo naravnega jezika, od odgovarjanja na vprašanja do reševanja problemov. Vključevanje VJM v izobraževanje odpira vrsto dilem glede verodostojnosti in zanesljivosti informacij, vloge učitelja, narave učenja ipd., pri čemer je v ospredju potreba po vodeni uporabi VJM v procesih izobraževanja. Prispevek se osredotoča na uporabo VJM pri analizi družboslovnih in humanističnih besedil. V pilotni raziskavi smo primerjali epistemološke in metodološke pristope VJM s tradicionalno, samostojno analizo literature (poglobljeno branje) in razlike v rezultatih. Raziskava, izvedena s 17 študenti prvega letnika magistrskega študija sociologije, razkriva, da VJM sicer lahko optimizirajo oblikovanje povzetkov in zagotavljanje osnovnih informacij, a hkrati postavljajo pod vprašaj poglobljenost in nepristranskost vsebine. Ob tem smo raziskovali, kako hibridni pristop, ki združuje orodja umetne inteligence s tradicionalnimi metodami branja in poglobljene analize, ponuja obetaven način za izboljšanje strategij učenja in poučevanja ter lahko izboljša kritične analitične spretnosti, ki so ključne za didaktiko v digitalni dobi.
Keywords: veliki jezikovni modeli, hibridni pristop, refleksija, didaktika sociologije, analiza besedil
Published in DiRROS: 30.11.2025; Views: 95; Downloads: 49
 Full text (1004,82 KB)
This document has many files! More... |
2. Viromska analiza RNA virusov v vzorcih Triglavskega ledenika in ledenika pod SkutoKristina Andrejc, Maša Jarčič, Ion Gutiérrez-Aguirre, Denis Kutnjak, Katarina Bačnik, 2025, original scientific article Abstract: V ledenikih se kljub nizkim temperaturam in omejeni količini dosegljive vode ter hranil skriva velika biološka raznolikost. V ledeniških mikrobnih skupnostih prevladujejo bakterije, alge in glive. Znanje o virusih v teh ekstremnih okoljih pa je omejeno, kar smo želeli nasloviti z viromsko analizo slovenskih ledenikov: Triglavskega ledenika in ledenika pod Skuto. Iz koncentriranih vzorcev staljenega ledeniškega ledu smo izolirali ribonukleinske kisline (RNA), jih pomnožili z naključnimi oligonukleotidnimi začetniki in netarčno določili njihova zaporedja s platformo Illumina. S pomočjo bioinformatskih analiz smo v pridobljenih podatkih poiskali virusna zaporedja in jih taksonomsko uvrstili. Odstotki odčitkov, ki so se klasificirali kot virusni, so bili pričakovano nizki. Kljub osredotočenosti na opis raznolikosti RNA virusnih zaporedij, smo v vseh vzorcih slovenskih ledenikov najbolj pogosto zaznali virusne odčitke, ki so pripadali DNA bakteriofagom, klasificiranim v svet Duplodnaviria. Virusna zaporedja odkrita v vzorcih slovenskih ledenikov so večinoma izkazovala nizke identitete z znanimi virusnimi zaporedji iz podatkovnih baz, kar kaže na prisotnost številnih novih virusnih vrst. Daljša sestavljena virusna zaporedja verjetno predstavljajo celotne genome novo odkritih RNA virusov (npr. virusna zaporedja iz skupine toti-podobnih in picorna-podobnih virusov). Za taka zaporedja smo s filogenetskimi analizami pokazali, katerim znanim virusom so najbolj sorodni in kakšne organizme potencialno okužujejo. Raziskava viroma slovenskih ledenikov predstavlja prvi vpogled v prisotnost virusov v teh okoljih pri nas in razkriva, da se v njih skriva velika in neraziskana raznolikost teh bioloških entitet.
Keywords: virusi, viromska analiza, Triglavski ledenik, ledenik pod Skuto
Published in DiRROS: 18.11.2025; Views: 131; Downloads: 75
Full text (502,15 KB)
This document has many files! More... |
3. Visokonapetostni daljnovodi - neizkoriščen potencial v gozdnem prostoru?Klementina Šink, Anamarija Jere, Ignac Skala, Gašper Lever, 2025, original scientific article Abstract: V Sloveniji z visokonapetostnim omrežjem upravlja in ga vzdržuje družba ELES, d. o. o., ob čemer skrbi tudi za načrtovanje in vzdrževanje vegetacije pod njim. Ena glavnih nalog nemotene uporabe omrežja je, da vegetacija ne preseže vertikalnega varnostnega odmika od voda, ki znaša 5 m. Ker Slovenijo prekriva 58 % gozdov, smo raziskali, kolikšen del visokonapetostnih daljnovodov poteka skozi gozdni prostor. Ugotovili smo, da se upravljanje z vegetacijo pod visokonapetostnimi daljnovodi specifično ne razlikuje od upravljanja z vegetacijo v tujini. Ob upoštevanju zakonsko določenega varovalnega pasu v gozdnem prostoru leži 3.903,0 ha površin, namenjenih visokonapetostnemu omrežju. Te površine v večini sestavljajo zaplate (sklenjene površine), manjše od hektarja, vendar določene zaplate presegajo površine 20 ha. Nakloni zaplat so v povprečju 35,4 %, zaplate pa so relativno blizu slovenskega prometnega omrežja, saj jih je 94,7 % od prometnice oddaljenih manj kot 200 m. Gozdne površine pod visokonapetostnim omrežjem nakazujejo potencial, saj smo ugotovili, da je produktivnost rastišč, ki se pojavljajo v njih, relativno velika in blizu slovenskega povprečja.
Keywords: lesna biomasa, analiza GIS, upravljanje daljnovodnih presek, gozdni prostor, raba daljnovodnih presek, rastiščni potencial daljnovodnih presek
Published in DiRROS: 02.10.2025; Views: 259; Downloads: 62
Full text (481,73 KB) |
4. Kako učinkovite so politike EU za prenovo razvrednotenih območij? : študija primera alpskih industrijskih krajin v malih in srednje velikih mestihManca Krošelj, Tomaž Pipan, Naja Marot, 2022, original scientific article Abstract: Mala in srednje velika industrijska mesta v Alpah so običajno na obrobnih območjih in so pogosto razvrednotena. Navedeno je večinoma posledica tega, da so se industrijske krajine v zadnjih dveh letih spremenile v razvrednotena območja, katerih prenovo ovira več dejavnikov. Med njimi so upad števila prebivalcev, slabšanje poslovnih priložnosti, draga okoljska sanacija in zahtevno upravljanje preobrazbe. Avtorji v članku proučujejo, katere možnosti za prenovo imajo alpska mesta z razvrednotenimi industrijskimi območji, katero podporo zagotavlja Evropska unija in koliko razvojnega potenciala se dejansko na ta način v celoti uresniči. Obravnavana so štiri obrobna območja v štirih alpskih državah: v Avstriji, Franciji, Italiji in Sloveniji. Izsledki kažejo, da veljavne politike EU nezadostno urejajo razvrednotena območja. Finančne spodbude so razpršene med več viri, zaradi česar jih je težko črpati, poleg tega na proučevanih območjih ni zadostnega znanja in zmogljivosti za pridobitev sredstev, ki jih potrebujejo za to, da svoje zamisli pretvorijo v uspešne zgodbe o prenovi.
Keywords: politike EU, analiza politik, alpske regije, prenova razvrednotenih območij, mala in srednje velika mest
Published in DiRROS: 05.08.2025; Views: 324; Downloads: 188
Full text (194,92 KB)
This document has many files! More... |
5. |
6. RALSA : priročnik za uporaboPlamen Mirazchiyski, 2024, scientific monograph Abstract: Ta priročnik je prevod priročnika RALSA: User Guide (v angl.), ki je dostopen na povezavi: https://ralsa.ineri.org/user-guide/. Nastanku orodja/platforme RALSA (The R Analyzer for Large-Scale Assessments) je botrovalo to, da je dr. Plamen Vladkov Mirazchiyski iskal bolj dostopne in celovite rešitve za analizo podatkov mednarodnih primerjalnih raziskav in študij na področju vzgoje in izobraževanja - zaradi kompleksnosti in dizajna vzorčenja teh raziskav, pa tudi zaradi določenih razlik pri omenjeni kompleksnosti teh raziskav. RALSA je tako orodje za analizo podatkov, ki jih zberemo v okviru mednarodnih primerjalnih raziskav in študij na področju vzgoje in izobraževanja. Zasnova teh raziskav je kompleksna, tako v smislu vzorčenja, kot v smislu zasnove kognitivnih instrumentov, ki merijo znanja na številnih področjih. Sodelujejo pa ne le učenci oz. dijaki, temveč tudi njihovi učitelji, ravnatelji šol, v nekaterih primerih tudi starši, pa tudi IKT koordinatorji na šolah. Zaradi vsega naštetega klasični programi za statistično izračunavanje niso ustrezni, ker moramo tudi pri analizah upoštevati vse te specifike. Še več, obstajajo tudi določene razlike med posameznimi mednarodnimi primerjalnimi raziskavami in študijami (tako pri zasnovi kognitivnih instrumentov in izračunih na tej podlagi, kot pri samem vzorčenju). Prav zato ni na voljo ene rešitve, ki bi bila ustrezna za vsako od teh specifik. RALSA pa vse navedeno upošteva že avtomatično.
Keywords: pedagogika, vzgoja, pedagoško raziskovanje, statistične metode, mednarodne raziskave, analiza podatkov
Published in DiRROS: 08.07.2025; Views: 420; Downloads: 224
Full text (4,80 MB)
This document has many files! More... |
7. Interpelacija učencev in učenk v nosilce človekovih pravic : retorična analiza učne pripraveLucija Zala Bezlaj, 2023, original scientific article Abstract: V pričujočem članku s pomočjo diskurzivne analize primera učne priprave ugotavljam, na kakšen način so učenci in učenke interpelirani v zamišljeno skupnost nosilcev in nosilk človekovih pravic. Ideološki proces interpelacije je mogoče spremljati skozi rabo jezika, ki je mesto in orodje izvajanja pedagoške prakse. Za analizo tega je uporabljena retorična metoda, izhajajoča iz Aristotelovega retoričnega aparata, s katero so analizirani trije različni momenti interpelacije skozi diskurz – vzpostavitev sentimentalne podobe »univerzalne skupnosti«, vzpostavljanje ločnice do časovno in prostorsko oddaljenih družb, ki domnevno kršijo človekove pravice, ter »samostojno« izrekanje obsodbe kršenja pravic. Z analizo procesov interpelacije skozi jezikovno rabo v pedagoškem procesu so obenem prikazani nepredvideni, neeksplicitni in pogosto kontradiktorni učinki te rabe, skozi katere se nakazuje razpoka, inherentna sami ideologiji človekovih pravic, ki s sklicevanjem na univerzalnost vzpostavlja in reproducira specifične načine izključevanja.
Keywords: interpelacija, človekove pravice, učna priprava, diskurzivna analiza, retorika
Published in DiRROS: 08.07.2025; Views: 256; Downloads: 147
Full text (1,05 MB) |
8. Parametrična analiza odziva večnadstropnih lesenih stavb na vetrno obtežboBlaž Kurent, Boštjan Brank, 2025, original scientific article Abstract: Večnadstropne lesene stavbe so zaradi svoje lahkosti občutljive na nihanje zaradi vetra, kar lahko povzroča neugodje pri uporabnikih. Zato je merilo ugodja stanovalcev pogosto eden ključnih kriterijev pri projektiranju večnadstropnih lesenih stavb. V članku izračunamo pričakovane pospeške nihanja zaradi vetra za deset lesenih in hibridnih lesenih stavb z višinami med 22 m in 74 m, za katere so bili pridobljeni podatki o dimenzijah, masi ter dinamičnih lastnostih. Pospeški so bili izračunani po SIST EN 1991- 1-4:2005 ter ovrednoteni po ISO 10137. Parametrična analiza je pokazala, da lokacija stavbe najbolj vpliva na njen odziv, izmed dejavnikov oblike stavbe ima največji vpliv zaobljenost oziroma prirezanost robov. Ugotovljeno je bilo tudi, da je za doseganje merila ugodja pri nižjih stavbah primerneje povečati togost, pri višjih pa dodati maso. V analizo je bila vključena tudi trenutno najvišja lesena stavba na svetu, analiza pa je pokazala potencial gradnje še višjih lesenih stavb v prihodnosti.
Keywords: lesene stavbe, vetrna obtežba, nihanje stavbe, mejno stanje uporabnosti, parametrična analiza
Published in DiRROS: 01.07.2025; Views: 296; Downloads: 228
Full text (726,99 KB)
This document has many files! More... |
9. Potresni odziv armiranobetonskih sten, povezanih s ploščami brez povezovalnih gredAntonio Janevski, Tatjana Isaković, 2025, original scientific article Abstract: V članku je predstavljena analiza potresnega odziva armiranobetonskih (AB) sten, povezanih le s ploščami brez gred, ki jih običajno obravnavamo kot konzolne stene. Raziskali smo, kdaj lahko plošče močno povežejo stene in kako to vpliva na njihov potresni odziv. Nelinearne potisne in analize časovnega odziva so pokazale, da je lahko stopnja povezanosti (CL – Coupling Level) do 50%, zlasti pri konfiguracijah z vitkimi stenami (razmerje višina/širina > 4), kjer se lahko aktivira velika sodelujoča širina plošče. Zaradi močne povezanosti se v slopih razvijejo znatne osne sile (tudi do 80% osnih sil zaradi navpične obtežbe), kar vodi do spremembe togosti in nosilnosti ter prerazporeditev vplivov. Strižne sile so se v posameznih slopih povečale tudi do 50%. Na povečanje strižnih sil vplivajo tudi višje nihajne oblike. Povečanje strižnih sil zaradi okvirnega učinka narašča z večanjem CL, medtem ko vpliv višjih nihajnih oblik upada. Raziskali smo tudi, kdaj je treba korigirati strižne sile, določene z nelinearno potisno analizo, saj slednja ne zajema vpliva višjih nihajnih oblik, ter predlagali enostavne izraze za korekcijo. Odstopanje je bilo v večini primerov manj kot 20%.
Keywords: AB-stene, potresni odziv, stopnja povezanosti, okvirni učinek, vpliv višjih nihajnih oblik, povečanje strižnih sil, nelinearna analiza
Published in DiRROS: 18.06.2025; Views: 343; Downloads: 163
Full text (5,62 MB)
This document has many files! More... |
10. Projektiranje enoetažnih armiranobetonskih montažnih hal po novem Evrokodu 8 : Novi postopek za projektiranje po metodi silTatjana Isaković, 2025, original scientific article Abstract: V spremljajočem članku smo pokazali, da se lahko pri potresnem projektiranju montažnih enoetažnih armiranobetonskih hal rezultati ocene ključnih parametrov potresnega odziva, določenih z elastično in nelinearno analizo, razlikujejo tudi za več kot dvakrat. V tem nadaljevalnem članku smo naredili podrobno analizo teh razlik in izpeljali povezave med ključnimi količinami odziva. Na osnovi izpeljanih relacij smo predlagali nov postopek za potresno projektiranje enoetažnih armiranobetonskih montažnih hal po metodi sil, katerega rezultati so primerljivi z nelinearno analizo. Predlagani postopek ustrezno korelira efektivno togost konstrukcij, zahtevano duktilnost, nosilnost in učinke teorije 2. reda ter odpravlja iteracije, ki so potrebne v metodi sil, takrat ko za te količine izberemo standardne vrednosti (50% togosti, ki ustreza bruto prečnemu prerezu, in faktor obnašanja q = 3).
Keywords: Evrokod 8 druge generacije, projektiranje po metodi sil, projektiranje za vpliv potresne obtežbe, enoetažne armiranobetonske montažne hale, nelinearna potresna analiza
Published in DiRROS: 18.06.2025; Views: 355; Downloads: 181
Full text (2,23 MB)
This document has many files! More... |
