Digital repository of Slovenian research organisations

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


Query: "keywords" (Pinus nigra (Arnold.)) .

31 - 40 / 40
First pagePrevious page1234Next pageLast page
31.
32.
Josip Koller : začetnik pogozdovanja krasa s črnim borom
Franc Perko, 2018, professional article

Keywords: erozija, zgodovina, Pinus nigra, umetna obnova, Kras
Published in DiRROS: 20.06.2018; Views: 3497; Downloads: 681
.pdf Full text (295,22 KB)

33.
34.
Širjenje črnega bora (Pinus nigra var. austriaca ARNOLD) na Krasu
Lojze Žgajnar, 1973, original scientific article

Keywords: črni bor, Pinus nigra, razširjenost, Kras
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4278; Downloads: 1847
.pdf Full text (1,28 MB)

35.
Proučevanje pestrosti in rodovitnosti gozdnih rastišč na Sežansko-Komenskem Krasu
Mihej Urbančič, Franc Ferlin, Lado Kutnar, 1999, original scientific article

Abstract: Cilj raziskave je bil analizirati talne lastnosti, tla razvrstiti, oceniti rodovitnost rastišč in ugotoviti pestrost vegetacije v starejših (95 - 105 letnih) monokulturah črnega bora. Terenski del raziskave je potekal leta 1998 v gozdnogospodarski enoti Sežana na objektih Kobjeglava in Podgovec. Na vsakem objektu smo na 50 metrski mreži naključno izbrali po 15 raziskovalnih ploskev velikosti 20 Û 20 m. Sestoje na ploskvah smo pedološko, fitocenološko in prirastoslovno proučili. Pedološke preiskave so pokazale, da so se (po FAO-Unesco klasifikaciji) na apnencih in dolomitih razvili liti~ni in rendzični leptosoli, evtrični in kromični kambisoli ter kromični luvisoli. Značilna je velika mikrorastiščna pestrost talnih tipov. Deleži talnih tipov, globina tal ter površinska kamnitost oziroma skalovitost so dobri kazalniki rodovitnosti rastišč. Povezanost rodovitnostnih rangov, določenih na podlagi talnih spremenljivk, z rangi, določenimi na podlagi prirastoslovnih spremenljivk (srednje višine dominantnih dreves črnih borov) so po ploskvah razmeroma tesne (rS = 0,62 - 0,65**). V borovih sestojih, ki jih porašča realna antropogena združba Seslerio autumnalis-Pinetum nigrae Zupančič 1997 (nom. prov.), smo ugotovili naslednje potencialne rastlinske združbe: Ostryo-Quercetum pubescentis (HT. 1950) Trinajstia 1974, ki so slabše rodovitnosti, ter Seslerio autumnalis-Quercetum petraeae Poldini (1964) 1982 in Seslerio autumnalis-Carpinetum betuli Zupančič 1997 (nom. prov.), ki so boljše rodovitnosti.
Keywords: tla, gozdna tla, Kras, rodovitnost tal, rastnost sestoja, črni bor, Pinus nigra (Arnold.), talni tip, klasifikacija tal, Komensko-Sežanski Kras, realna vegetacija, potencialna vegetacija, Slovenija
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4532; Downloads: 1884
.pdf Full text (1,57 MB)

36.
37.
38.
39.
Pinus nigra Arnold, izvotljeni poganjki tekoče vegetacije, 3.6.2008 : analizni izvid
Maja Jurc, Dušan Jurc, 2008, treatise, preliminary study, study

Keywords: poškodbe gozdov, Pinus nigra Arnold, črni bor
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 2881; Downloads: 381

40.
Pomlajevanje in kalitev črnega bora (Pinus nigra Arn.) na Slovenskem Krasu : raziskovalna naloga
Maja Jurc, 1988, treatise, preliminary study, study

Keywords: Pinus nigra, monokultura, pomlajevanje, abiotski dejavniki, biotski dejavniki, seme, kalitev
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 2849; Downloads: 787
.pdf Full text (13,41 MB)

Search done in 0.33 sec.
Back to top