Digital repository of Slovenian research organisations

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


Query: "keywords" (Natura 2000) .

1 - 10 / 17
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Kartiranje prednostnih gozdnih habitatnih tipov v območjih Nature 2000
Lado Kutnar, Anica Simčič, Valerija Babij, 2021, professional article

Keywords: gozdni habitatni tipi, kartiranje, Natura 2000, obrečni gozd, javorov gozd
Published in DiRROS: 15.09.2022; Views: 112; Downloads: 63
.pdf Full text (1,09 MB)
This document has many files! More...

2.
3.
4.
Skupni izobraževalni model o prilagoditvenih načrtih : poročilo aktivnosti 12 delovnega sklopa 3.2 projekta ECO-SMART
Liliana Vižintin, Suzana Škof, 2021, treatise, preliminary study, study

Keywords: obalna območja, ekosistemske storitve, čezmejno sodelovanje, Natura 2000
Published in DiRROS: 20.07.2022; Views: 216; Downloads: 116
.pdf Full text (1,88 MB)
This document has many files! More...

5.
6.
7.
Ekosistemske storitve, podnebne spremembe in obalna območja Natura 2000 : priročnik za učitelje
Liliana Vižintin, 2022, dictionary, encyclopaedia, lexicon, manual, atlas, map

Abstract: E-priročnik pripravljen v sklopu projekta ECO-SMART, program sodelovanja Interreg Italija - Slovenija, je namenjen učiteljem osnovne in srednje šole ter na splošno izobraževalcem, ki se ukvarjajo s področjem vzgoje in izobraževanja o trajnostnem razvoju in opolnomočenja z znanjem in kompetencami na področju podnebnih sprememb. Priročnik za učitelje je bil zasnovan s ciljem, da je učiteljem v podporo pri razlaganju vsebin, kot so ekosistemske storitve in biotska raznovrstnost obalnih območij Natura 2000, vplivi podnebnih sprememb na ta območja ter na ekosistemih temelječi ukrepi prilagajanja na podnebne spremembe. Podaja informacije o predlaganih učnih vsebinah, ciljih in pričakovanih rezultatih ter pristopih poučevanja. S tem učitelje usmerja k vključevanju teh vsebin v učne načrte na interdisciplinaren in celosten način. Priročnik se smiselno dopolnjuje z izobraževalnimi vsebinami, ki so prisotne na spletnem izobraževalnem portalu projekta (www.eco-smart.si), s tem pa omogoča lažjo in hitrejšo uporabo teh vsebin (igre, kvizi, sestavljanke, video posnetki).
Keywords: obalna območja, ekosistemske storitve, čezmejno sodelovanje, Natura 2000, priročniki
Published in DiRROS: 11.07.2022; Views: 192; Downloads: 132
.pdf Full text (16,54 MB)
This document has many files! More...

8.
Podpora lokalnega prebivalstva izvajanju naravovarstvenih ukrepov v območjih Natura 2000 poplavnih gozdov Mure
Kaja Plevnik, Anže Japelj, 2021, original scientific article

Abstract: Reka Mura je v svojem celotnem toku vključena v omrežje območij Natura 2000, a so hkrati predeli teh območij v neugodnem ohranitvenem stanju, kar je posledica preteklih hidromelioracijskih ukrepov, onesnaženja voda in krčenja gozdov za nove kmetijske površine. Z javnomnenjsko anketo med prebivalstvom desetih krajev v okolici pilotnih območij Gornje Bistrice in Murske šume (junij–julij 2015; N = 303) smo želeli ugotoviti poznavanje različnih naravovarstvenih režimov, dojemanje omejitev za lastnike zemljišč, mnenje o pritiskih ljudi na poplavne gozdove ter podporo do štirih varstvenih ukrepov za izboljšanje ohranitvenega stanja gozdnih habitatnih tipov v obeh pilotnih območjih. Ugotovili smo relativno dobro poznavanje območij s posebnim režimom upravljanja, splošno strinjanje, da so omejitve v teh območjih pomembne, in da je večinsko prepričanje, da lastnikov zemljišč ne omejujejo precej oziroma zelo ter da poplavni gozdovi ob Muri niso izrazito niti izpostavljeni niti ne-izpostavljeni pritiskom družbe. Na podlagi podpore varstvenim ukrepom – (1) odstranjevanje tujerodnih invazivnih vrst; (2) sajenje vrbe in jelše v habitatih vidre in bobra; (3) osnovanje sestojev avtohtonih drevesnih vrst; (4) povečevanje količine odmrle drevesne biomase v habitatih saproksilnih hroščev – je bilo anketirance mogoče razvrstiti v tri razrede z različnimi preferencami do izvajanja ukrepov. V vseh treh razredih so vprašani izrazili pozitivne preference do večje površine sestojev z avtohtonimi drevesnimi vrstami, v enem do odstranjevanja invazivnih vrst in v enem do vzpostavitve stabilnega stanja populacije saproksilnih hroščev. V dveh razredih so izrazili negativne preference do povečevanja populacije bobra in vidre in hkrati do odstranjevanja invazivnih vrst. Presenetljiva je predvsem ugotovitev, da so bili anketirani bolj naklonjeni stabilizaciji populacij saproksilnih hroščev kot povečevanju populacij bobra in vidre, kar si razlagamo tudi tako, da lahko bober in vidra človeku povzročata škodo (vidra z lovljenjem rib, bober s škodo na kmetijskih pridelkih in na drevju).
Keywords: Natura 2000, vrednotenje ekosistemskih storitev, naravovarstveni ukrepi, lokalno prebivalstvo, metoda diskretne izbire, reka Mura
Published in DiRROS: 18.12.2021; Views: 651; Downloads: 199
.pdf Full text (411,60 KB)

9.
Participativni pristop pri pripravi upravljavskih načrtov na primeru izbranih gozdnih habitatnih tipov in živalskih vrst ob Muri
Andreja Ferreira, Petra Grošelj, Špela Planinšek, 2021, original scientific article

Abstract: Evropska komisija za območja Natura 2000 priporoča izdelavo upravljavskih načrtov, ki vključujejo lokacijsko specifične cilje in na njih temelječe ukrepe ohranjanja narave. Da bi se izognili morebitnim poznejšim konfliktom, je treba v proces pravočasno in smiselno vključiti vse zainteresirane deležnike. V okviru projekta GoForMura sta bila kot vzorčni primer oblikovana upravljavska načrta za gozdni območji Natura 2000 na študijskih območjih Gornja Bistrica in Murska šuma v Prekmurju. Posebno težo v procesu nastajanja prvih tovrstnih dokumentov je imelo sodelovanje zainteresiranih deležnikov, še posebej lastnikov oz. upravljavcev gozdov.
Keywords: participacija, gozdnogospodarsko načrtovanje, upravljanje, Natura 2000, Mura, gozdovi, večkriterijsko odločanje, SMART
Published in DiRROS: 01.12.2021; Views: 1905; Downloads: 1218
.pdf Full text (1,05 MB)
This document has many files! More...

10.
Ocena stanja ohranjenosti habitatnega tipa 91E0* Obrečna vrbovja, jelševja in jesenovja v območju Natura 2000 Ličenca pri Poljčanah
Ajša Alagić, Lado Kutnar, Erika Kozamernik, Valerija Babij, Aleksander Marinšek, Janez Kermavnar, Anica Simčič, Ruben Šprah, 2021, original scientific article

Abstract: Stanje ohranjenosti sestojev habitatnega tipa 91E0* Obrečna vrbovja, jelševja in jesenovja (Alno-Padion, Alnion incanae, Salicion albae) je v Sloveniji precej zaskrbljujoče. V Sloveniji je bilo njegovo stanje ocenjeno kot slabo, trend pa negativen, kar pomeni dodatno možnost poslabšanja. Omenjeni gozdni habitatni tip sodi med prioritetne ali prednostne habitatne tipe, za katere je predvidena posebna skrb Evropske skupnosti. Zaradi njegove majhnosti in fragmentiranosti je pogosto spregledan in tudi neustrezno obravnavan. Z namenom, da bi izboljšali njegovo prepoznavnost in spoznali njegove značilnosti na terenu, smo mu v okviru LIFE integriranega projekta za okrepljeno upravljanje Nature 2000 v Sloveniji namenili posebno pozornost. V raziskavi smo z uporabo metode terenskega kartiranja podrobneje proučili stanje sestojev habitatnega tipa 91E0* v območju Natura 2000 Ličenca pri Poljčanah. Na tak način smo ugotovili, kakšna je površina sestojev tega habitatnega tipa in jo primerjali z obstoječimi conami habitatnega tipa 91E0*. Ugotavljali smo pojavljanje ključnih drevesnih vrst oz. drevesno sestavo sestojev, njihovo pomlajevanje ter vrste pritiskov in groženj za habitatni tip 91E0* na tem območju. Izmed različnih znanih podtipov habitatnega tipa 91E0* smo na tem območju našli predvsem podtip nižinsko črnojelševje, pa tudi fragmente podtipa vrbovja s topolom. Ponekod so se tudi v gozdu pojavljali manjši sestoji vrb in ozkolistnega jesena. Ugotovili smo, da površine sestojev habitatnega tipa 91E0* na območju Natura 2000 Ličenca pri Poljčanah dejansko zavzemajo le približno četrtino površine obstoječih con habitatnega tipa. Analiza drevesne sestave sestojev je pokazala predvsem vraščanje smreke v sestojih črnojelševja, le-ta naravno ni prisotna v tem habitatnem tipu. Ugotovili smo, da je na proučevanem območju pomlajevanje črne jelše zelo okrnjeno. Na slabšanje stanja sestojev črnojelševja še dodatno vplivajo različni pritiski in grožnje, kot so bližina kmetijskih površin, odpadki, fragmentacija sestojev črnojelševja, širjenje invazivnih tujerodnih rastlin, vodne regulacije, bližina prometnic, izsuševanje rastišč idr. Stanje ohranjenosti sestojev tega habitatnega tipa je bilo posledično v večini primerov ocenjeno kot neugodno do slabo. Z namenom, da bi se stanje obrečnih gozdov na območju Ličence pri Poljčanah izboljšalo, smo v prispevku predlagali nekaj konkretnih ohranitvenih ukrepov
Keywords: habitatni tip, črnojelševje, obrečni gozdovi, terensko kartiranje, stanje ohranjenosti, Alnus glutinosa, Natura 2000
Published in DiRROS: 14.04.2021; Views: 1050; Downloads: 373
.pdf Full text (1,25 MB)

Search done in 0.69 sec.
Back to top