Digital repository of Slovenian research organisations

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in
Research data

Options:
  Reset

Query: "keywords" (Natura 2000) .

1 - 10 / 10
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
2.
3.
4.
Priročnik o vrstah Natura 2000, ki so povezane z gozdom
Aleksander Golob, Mitja Skudnik, 2007

Keywords: gozdovi, gozdne živali, Natura 2000
DiRROS - Published: 12.07.2017; Views: 2178; Downloads: 633
.pdf Fulltext (1,95 MB)

5.
6.
Problematika naravnega pomlajevanja avtohtonih drevesnih vrst v poplavnih gozdovih ob reki Muri
Boštjan Mali, Danilo Belak, Lado Kutnar, Aleksander Marinšek, 2018

Abstract: Obnova nižinskih poplavnih gozdov ob Muri je pomembna tako iz vidika trajnosti in gospodarjenja z gozdovi kot tudi vidika varstva narave. Problematiko naravnega pomlajevanja smo obravnavali v dveh večjih strnjenih predelih ob reki Muri, v Murski šumi in Gornji Bistrici, s skupno površino okrog 600 hektarjev. Analizirali smo pomlajevanje drevesnih vrst v različnih habitatnih tipih gozdov, ki so uvrščeni v območje Natura 2000. V habitatnem tipu 91E0* Obrečna vrbovja, jelševja in jesenovja smo ločeno obravnavali dva podtipa (belovrbovje in črnojelševje), ki se ločita po rastiščno-ekoloških in sestojnih značilnostih. Znotraj habitatnega tipa 91F0 Poplavni hrastovo-jesenovo-brestovi gozdovi vzdolž velikih rek pa smo izločili bolj vlažne, pogosteje poplavljene sestoje od manj vlažnih, ki ponekod že kažejo težnjo k habitatnemu tipu 91L0 Ilirski hrastovo-belogabrovi gozdovi. Za analizo pojavljanja drevesnih vrst v zeliščni in grmovni plasti smo uporabili metodo fitocenoloških popisov in metodo popisovanja mladja. Metodi sta dali razmeroma primerljive rezultate. Z metodo fitocenoloških popisov smo po posameznih habitatnih tipih v povprečju zajeli več drevesnih vrst kot z metodo popisovanja mladja. V vseh tipih oz. podtipih smo v zeliščni in grmovni plasti ugotovili razmeroma majhen delež nosilnih in ciljnih drevesnih vrst. Težave naravne obnove gozdov so v veliki meri posledica neustreznega gospodarjenja v preteklosti, spremembe rastiščnih in hidroloških razmer, povečane gostote divjadi in objedanja pomladka drevesnih vrst, razraščanja invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst in zdravstvenih težav ključnih drevesnih vrst. Ugotavljamo, da razvoj vseh obravnavanih tipov gozdov praviloma ne gre v smeri naravne drevesne sestave in v smeri ugodnega stanja ohranjenosti habitatnih tipov (Natura 2000). Ciljno in čim bolj naravno drevesno sestavo v gozdovih ob Muri bomo dosegli le z aktivnim pristopom, ki bo poleg naravne obnove v veliki meri vključeval tudi umetno obnovo z rastiščem ustreznimi drevesnimi vrstami.
Keywords: poplavni gozd, nižinski gozd, naravna obnova, pomlajevanje, stanje ohranjenosti, gozdni habitatni tip, Natura 2000
DiRROS - Published: 16.04.2018; Views: 3054; Downloads: 607
.pdf Fulltext (354,73 KB)

7.
Go for Mura : upravljanje poplavnih gozdov v območjih Natura 2000 ob Muri
Špela Ambrožič, Gregor Božič, Maarten De Groot, Andreja Ferreira, Tatjana Gregorc, Marjana Hönigsfeld Adamič, Anže Japelj, Andrej Kapla, Marko Kovač, Štefan Kovač, Lado Kutnar, Tom Levanič, Boštjan Mali, Aleksander Marinšek, Zdenka Mazej, Nikica Ogris, Špela Planinšek, Mitja Skudnik, Gabrijela Triglav Brežnik, Saša Vochl, Al Vrezec, 2017

Abstract: Vsebina publikacije na kratko povzema izsledke projekta Go for Mura. Predstavljeni so poplavni in močvirni gozdovi ob Muri, njihov pomen ter različni vidiki omenjenih gozdov, ki so bili raziskani tekom projekta. Predstavljene so ostale aktivnosti projekta .
Keywords: Natura 2000, gospodarjenje, poškodovanost gozdov, poplavni gozd, Slovenija
DiRROS - Published: 18.01.2021; Views: 765; Downloads: 244
.pdf Fulltext (2,27 MB)

8.
Ocena stanja ohranjenosti habitatnega tipa 91E0* Obrečna vrbovja, jelševja in jesenovja v območju Natura 2000 Ličenca pri Poljčanah
Ruben Šprah, Anica Simčič, Janez Kermavnar, Aleksander Marinšek, Valerija Babij, Erika Kozamernik, Lado Kutnar, Ajša Alagić, 2021

Abstract: Stanje ohranjenosti sestojev habitatnega tipa 91E0* Obrečna vrbovja, jelševja in jesenovja (Alno-Padion, Alnion incanae, Salicion albae) je v Sloveniji precej zaskrbljujoče. V Sloveniji je bilo njegovo stanje ocenjeno kot slabo, trend pa negativen, kar pomeni dodatno možnost poslabšanja. Omenjeni gozdni habitatni tip sodi med prioritetne ali prednostne habitatne tipe, za katere je predvidena posebna skrb Evropske skupnosti. Zaradi njegove majhnosti in fragmentiranosti je pogosto spregledan in tudi neustrezno obravnavan. Z namenom, da bi izboljšali njegovo prepoznavnost in spoznali njegove značilnosti na terenu, smo mu v okviru LIFE integriranega projekta za okrepljeno upravljanje Nature 2000 v Sloveniji namenili posebno pozornost. V raziskavi smo z uporabo metode terenskega kartiranja podrobneje proučili stanje sestojev habitatnega tipa 91E0* v območju Natura 2000 Ličenca pri Poljčanah. Na tak način smo ugotovili, kakšna je površina sestojev tega habitatnega tipa in jo primerjali z obstoječimi conami habitatnega tipa 91E0*. Ugotavljali smo pojavljanje ključnih drevesnih vrst oz. drevesno sestavo sestojev, njihovo pomlajevanje ter vrste pritiskov in groženj za habitatni tip 91E0* na tem območju. Izmed različnih znanih podtipov habitatnega tipa 91E0* smo na tem območju našli predvsem podtip nižinsko črnojelševje, pa tudi fragmente podtipa vrbovja s topolom. Ponekod so se tudi v gozdu pojavljali manjši sestoji vrb in ozkolistnega jesena. Ugotovili smo, da površine sestojev habitatnega tipa 91E0* na območju Natura 2000 Ličenca pri Poljčanah dejansko zavzemajo le približno četrtino površine obstoječih con habitatnega tipa. Analiza drevesne sestave sestojev je pokazala predvsem vraščanje smreke v sestojih črnojelševja, le-ta naravno ni prisotna v tem habitatnem tipu. Ugotovili smo, da je na proučevanem območju pomlajevanje črne jelše zelo okrnjeno. Na slabšanje stanja sestojev črnojelševja še dodatno vplivajo različni pritiski in grožnje, kot so bližina kmetijskih površin, odpadki, fragmentacija sestojev črnojelševja, širjenje invazivnih tujerodnih rastlin, vodne regulacije, bližina prometnic, izsuševanje rastišč idr. Stanje ohranjenosti sestojev tega habitatnega tipa je bilo posledično v večini primerov ocenjeno kot neugodno do slabo. Z namenom, da bi se stanje obrečnih gozdov na območju Ličence pri Poljčanah izboljšalo, smo v prispevku predlagali nekaj konkretnih ohranitvenih ukrepov
Keywords: habitatni tip, črnojelševje, obrečni gozdovi, terensko kartiranje, stanje ohranjenosti, Alnus glutinosa, Natura 2000
DiRROS - Published: 14.04.2021; Views: 773; Downloads: 296
.pdf Fulltext (1,25 MB)

9.
Participativni pristop pri pripravi upravljavskih načrtov na primeru izbranih gozdnih habitatnih tipov in živalskih vrst ob Muri
Andreja Ferreira, Petra Grošelj, Špela Planinšek, 2021

Abstract: Evropska komisija za območja Natura 2000 priporoča izdelavo upravljavskih načrtov, ki vključujejo lokacijsko specifične cilje in na njih temelječe ukrepe ohranjanja narave. Da bi se izognili morebitnim poznejšim konfliktom, je treba v proces pravočasno in smiselno vključiti vse zainteresirane deležnike. V okviru projekta GoForMura sta bila kot vzorčni primer oblikovana upravljavska načrta za gozdni območji Natura 2000 na študijskih območjih Gornja Bistrica in Murska šuma v Prekmurju. Posebno težo v procesu nastajanja prvih tovrstnih dokumentov je imelo sodelovanje zainteresiranih deležnikov, še posebej lastnikov oz. upravljavcev gozdov.
Keywords: participacija, gozdnogospodarsko načrtovanje, upravljanje, Natura 2000, Mura, gozdovi, večkriterijsko odločanje, SMART
DiRROS - Published: 01.12.2021; Views: 1041; Downloads: 687
.pdf Fulltext (1,05 MB)

10.
Podpora lokalnega prebivalstva izvajanju naravovarstvenih ukrepov v območjih Natura 2000 poplavnih gozdov Mure
Anže Japelj, Kaja Plevnik, 2021

Abstract: Reka Mura je v svojem celotnem toku vključena v omrežje območij Natura 2000, a so hkrati predeli teh območij v neugodnem ohranitvenem stanju, kar je posledica preteklih hidromelioracijskih ukrepov, onesnaženja voda in krčenja gozdov za nove kmetijske površine. Z javnomnenjsko anketo med prebivalstvom desetih krajev v okolici pilotnih območij Gornje Bistrice in Murske šume (junij–julij 2015; N = 303) smo želeli ugotoviti poznavanje različnih naravovarstvenih režimov, dojemanje omejitev za lastnike zemljišč, mnenje o pritiskih ljudi na poplavne gozdove ter podporo do štirih varstvenih ukrepov za izboljšanje ohranitvenega stanja gozdnih habitatnih tipov v obeh pilotnih območjih. Ugotovili smo relativno dobro poznavanje območij s posebnim režimom upravljanja, splošno strinjanje, da so omejitve v teh območjih pomembne, in da je večinsko prepričanje, da lastnikov zemljišč ne omejujejo precej oziroma zelo ter da poplavni gozdovi ob Muri niso izrazito niti izpostavljeni niti ne-izpostavljeni pritiskom družbe. Na podlagi podpore varstvenim ukrepom – (1) odstranjevanje tujerodnih invazivnih vrst; (2) sajenje vrbe in jelše v habitatih vidre in bobra; (3) osnovanje sestojev avtohtonih drevesnih vrst; (4) povečevanje količine odmrle drevesne biomase v habitatih saproksilnih hroščev – je bilo anketirance mogoče razvrstiti v tri razrede z različnimi preferencami do izvajanja ukrepov. V vseh treh razredih so vprašani izrazili pozitivne preference do večje površine sestojev z avtohtonimi drevesnimi vrstami, v enem do odstranjevanja invazivnih vrst in v enem do vzpostavitve stabilnega stanja populacije saproksilnih hroščev. V dveh razredih so izrazili negativne preference do povečevanja populacije bobra in vidre in hkrati do odstranjevanja invazivnih vrst. Presenetljiva je predvsem ugotovitev, da so bili anketirani bolj naklonjeni stabilizaciji populacij saproksilnih hroščev kot povečevanju populacij bobra in vidre, kar si razlagamo tudi tako, da lahko bober in vidra človeku povzročata škodo (vidra z lovljenjem rib, bober s škodo na kmetijskih pridelkih in na drevju).
Keywords: Natura 2000, vrednotenje ekosistemskih storitev, naravovarstveni ukrepi, lokalno prebivalstvo, metoda diskretne izbire, reka Mura
DiRROS - Published: 18.12.2021; Views: 395; Downloads: 131
.pdf Fulltext (411,60 KB)

Search done in 0 sec.
Back to top