1. Lower Permian (Artinskian) chondrichthyan tooth remains (Petalodontidae) from Dovje (Karavanke Mts., NW Slovenia)Matija Križnar, 2022, original scientific article Abstract: Fossil remains of chondrichthyan tooth bases (roots) were found in Lower Permian beds exposed along the forest road between Dovje and Plavški Rovt. These layers are part of the clastic development of the Trogkofel Group beds. They are composed of an alternation of dark to light-grey shales, siltstone, and sandstone with rare beds of the conglomerate. Within the clastic succession, layers or lenses of dark-grey to black limestones (biosparitic, biomicritic and oolitic) and limestone breccias occur. The limestone consists remains of algae, fusulinids, brachiopods, and mostly crinoids (Palermocrinus and Entrochus). Detail study has shown that two remains of tooth bases belong to the genus Petalodus, one of them to the species Petalodus ohioensis. The bases are tongue-shaped and come to a rounded point in the distal (base end) edge. On the surface of the base, the typical oval-shaped foramina are visible. In addition, the osteodentine is visible on the cross-section of one specimen. Teeth of Petalodus are often the most common chondrichthyan fossil vertebrate remains reported from the Carboniferous and Permian rocks of the USA, Europe, and Russia. In Slovenia, Petalodus ohioensishas been recorded only from Upper Carboniferous beds. The new record of Lower Permian remains contributes to the knowledge of this cosmopolitan but still common genus of Late Paleozoic chondrichthyans.
Keywords: fossils, Petalodontiformes, Petalodus ohioensis, Upper Paleozoic, Artinskian, Karavanke Mountains, Slovenia
Published in DiRROS: 18.01.2023; Views: 361; Downloads: 191
 Full text (5,26 MB)
This document has many files! More... |
2. Opredelitev gozdnih območij s poudarjeno zaščitno funkcijoMatjaž Guček, Andrej Bončina, 2018, original scientific article Abstract: Izdelali smo model določanja območij s poudarjeno zaščitno funkcijo glede na vrste naravnih nevarnosti in škodni potencial in ga na območju gozdnogospodarskih enot Tržič in Jezersko preverili za dve vrsti naravnih nevarnosti - padajoče kamenje in skale (v nadaljnjem besedilu padajoče kamenje) ter snežne plazove. Območja s poudarjeno zaščitno funkcijo smo določili na podlagi: 1) modeliranja območij ogroženosti, ki zajemajo območja sproščanja in premeščanja padajočega kamenja ter snežnih plazov, 2) podatkov o stavbah, naseljih in infrastrukturi in 3) maski gozdne površine. Zbirke prostorskih podatkov smo analizirali s programi MapInfo 10.5, ArcGIS 10.0 in 3D modelom trenja Conefall. Z modeliranjem smo določili območje s poudarjeno zaščitno funkcijo na površini 625 ha, od tega je večji del določen zaradi nevarnosti padajočega kamenja (44 %), nekoliko manjši pa zaradi snežnih plazov (27 %), 29 % te površine pa ogrožajo padajoče kamenje in snežni plazovi. Na pretežni površini gozdov s poudarjeno zaščitno funkcijo (65 %) je stopnja ogroženosti velika. Naši rezultati kažejo na znatno podcenjenost uradnih podatkov o površinah gozdov s poudarjeno zaščitno funkcijo.
Keywords: modeliranje, skalni podori, naravne nevarnosti, zaščitni gozdovi, neposredna zaščitna funkcija, plazovi, Karavanke, padajoče kamenje, padajoče skale, gozdovi, Slovenija
Published in DiRROS: 13.11.2018; Views: 4503; Downloads: 3225
Full text (2,59 MB)
This document has many files! More... |
3. |
4. |
5. Spreminjanje kulturne krajine in nastanek današnjih gozdov macesna in smreke na Peci : raziskovalna nalogaMiran Čas, treatise, preliminary study, study Keywords: raba tal, pašništvo, poljedelstvo, planina, požigalništvo, novine, zaraščanje, zgodovina gozda, macesen, smreka, Karavanke, Peca, Slovenija
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 2867; Downloads: 847
Full text (18,16 MB) |
6. |
