Search the repository

A+ | A- | | SLO | ENG

Abstract: Mesta se zaradi prenaseljenosti, onesnaževanja, hrupa ter drugih ekoloških in družbenih problemov spoprijemajo s čedalje slabšo kakovostjo urbanega življenja, kar zahteva učinkovito načrtovanje njihove prihodnosti. Urbane vizije kot vidik strateškega načrtovanja so lahko izhodišče za radikalno preobrazbo načina, na katerega se kraji razvijajo v mesta prihodnosti, ki uspešno rešujejo trenutne izzive. Članek, ki izhaja iz antropologije prihodnosti in načrtovanja, analizira, kako si mesta zamišljajo svojo prihodnost in kako jo upovedujejo. Primerja vizije osmih slovenskih in hrvaških mest – Ljubljane, Maribora, Kopra, Nove Gorice in Zagreba, Reke, Kutine in Hvara – ter ugotavlja, kako ta razumejo koncept trajnostnega razvoja in upoštevajo njegova načela (gospodarska, okoljska, družbena in kulturna trajnostnost). Diskurzivna analiza razkriva, da vizije pogosto ostajajo deklarativne, z nedefiniranimi elementi trajnostnosti in vrednotami ter da pogosto uporabljajo urbane danosti oziroma naravne in kulturne vire za svoje cilje. Da bi mesta dosegla boljše sodelovanje prebivalcev v soustvarjanju mest prihodnosti, bi vizije morale biti predvsem dolgoročnejše in bolj navdihujoče.
Keywords: mesta, urbanistično planiranje, urbanizem, vizije mest, Slovenija, Hrvaška
Published in DiRROS: 05.08.2025; Views: 327; Downloads: 203
Full text (176,15 KB)
This document has many files! More...

Abstract: Prispevek analizira institucijo državnega tožilca takoj po koncu druge svetovne vojne. Organizacija dela državnega tožilstva je temeljila na izkušnjah sovjetskega pravnega sistema. To je bila institucija oblasti, ki je imela zelo široka pooblastila in zelo visoko stopnjo neodvisnosti pri svojem delu. Skozi osebo državnega tožilca se najbolje vidi, koliko je politika vplivala na pravni red v neposrednem povojnem obdobju. Državni tožilci so bili, kot je bilo pogosto rečeno, »močni varuhi revolucionarnega prava in razlagalci zahtev širokih ljudskih množic«.
Keywords: javno tožilstvo, zakoni, kazenski postopki, sojenja, Hrvaška, 1945
Published in DiRROS: 14.07.2025; Views: 313; Downloads: 118
Full text (1,86 MB)

Abstract: Prispevek obravnava pripadnike slovenskega naroda – približno trideset jih je bilo – s hudimi psihiatričnimi motnjami, ki so jih nacisti poleti 1941 kolektivno preselili iz Slovenije (torej z območja nekdanje Dravske banovine) v Srbijo. To se je dogajalo v okviru projekta, s katerim je bilo v okupirano/kvizlinško Srbijo deportiranih od 12.000 do 15.000 Slovenk in Slovencev. Izgnanci, ki so predmet obravnave tega prispevka, so bili v Srbiji skrbno sprejeti in nato poslani v bolnišnico za psihiatrične bolezni v Gornji Toponici pri Nišu, za razliko od rojakov s podobnimi boleznimi, ki so jih Nemci evtanazirali kmalu po okupaciji Slovenije. Študija temelji na doslej neznanih arhivih, hkrati pa priča o drugem segmentu raznolike medsebojne bližine srbskega in slovenskega naroda med drugo svetovno vojno, ki se nista afirmirala, ker sta bila proti prevladujočim ideološkim, nacionalnim in verskim matricam.
Keywords: druga svetovna vojna, slovensko-srbski odnosi, skrb za psihiatrične bolnike, Gornja Toponica pri Nišu, Neodvisna država Hrvaška (NDH)
Published in DiRROS: 26.06.2025; Views: 313; Downloads: 125
Full text (3,13 MB)

Keywords: manjšine, Hrvaška, slovenščina, raba jezika, jezikovna politika, učenje jezika, šolstvo
Published in DiRROS: 28.03.2025; Views: 510; Downloads: 181
Full text (822,46 KB)

Abstract: Raziskava obravnava genetsko diferenciacijo 22 populacij smreke (Picea abies (L.) Karst.) z njenih naravnih rastišč v Sloveniji in 4 na Hrvaškem z analizo izoencimskih genskih označevalcev. Razlike med populacijami smo ocenili z genetskimi razdaljami po Gregoriusu (1974) za 15 polimorfnih genskih lokusov. Vrednosti genetskih razdalj se gibljejo med 0,021 in 0,073 (v Sloveniji do 0,063). Izoencimska genetska diferenciranost smreke je razmeroma majhna. Rezultati hierarhične klasifikacije nakazujejo geografsko odvisno združevanjepopulacij v dve skupini: alpsko skupino s Trnovskim gozdom in osrednje dinarsko skupino. Skupini se na območju Snežnika tudi prekrivata.
Keywords: Picea abies (L.) Karst, izoencimi, genetska diferenciacija, varstvo gozdnih genskih virov, Slovenija, Hrvaška
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 5372; Downloads: 2394
Full text (720,64 KB)