1.
Nemčija in slovenska osamosvojitevTamara Griesser Pečar, 2021, original scientific article
Abstract: Nemčija je bila glede Jugoslavije še vse do desetdnevne vojne
v Sloveniji leta 1991 zelo zadržana. Do napada jugoslovanske
vojske na Slovenijo se nemška politika ni razlikovala od tiste na
celotnem zahodu, usmerjena je bila v podporo ohranitve celovite
Jugoslavije. Nasilje, ki ga je nemška politika odločno zavračala,
pa je njeno stališče začelo spreminjati. Najprej je stavila na
skupna pogajanja, s članicami Evropske skupnosti in ZDA je
iskala rešitev iz krize. Šele od jeseni 1991 naprej pa za Nemčijo
ni pa bilo več toliko vprašljivo, ali bosta državi priznani ali ne,
temveč najti pravi trenutek za to. Nemški kancler Helmut Khol
je 27. novembra napovedal, da bo Nemčija priznala Slovenijo in
Hrvaško še pred božičem. Takrat je začela Nemčija lobirati za
to, da se ji priključijo tudi druge države ES, kljub nasprotovanju
Združenih narodov in ZDA. Na zasedanju zunanjih ministrov
16. decembra so članice ES sklenile, da bo priznanje Slovenije in
Hrvaške začelo veljati 15. januarja 1992. To je bil velik diplomatski uspeh Nemčije.
Keywords: samoodločba narodov, mednarodno priznanje, Evropska skupnost, Hans-Dietrich Genscher, Helmut Kohl, Alois Mock, KVSE, Badinterjeva komisija, Hans van den Broek, Johann Georg Reißmüller
Published in DiRROS: 27.06.2025; Views: 571; Downloads: 227
Full text (2,00 MB)
