Digital repository of Slovenian research organisations

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


Query: "keywords" (Fagus sylvatica L.) .

61 - 70 / 70
First pagePrevious page1234567Next pageLast page
61.
Nastajanje ksilemske in floemske branike pri bukvah, poškodovanih v žledolomu
Maks Merela, Primož Habjan, Katarina Čufar, 2016, original scientific article

Abstract: Po žledolomu leta 2014 je v gozdovih ostalo veliko poškodovanih dreves. Ker znanja o nastajanju lesa in skorje v poškodovanih drevesih primanjkuje, smo v Arboretumu Volčji Potok opravili raziskavo vpliva žledoloma na nastajanje lesa in skorje na drevesih, ki so v žledolomu pretrpela poškodbo krošnje. Izbrali smo 14 bukev, jih razvrstili v 4 razrede glede na stopnjo poškodovanosti krošnje (K % nepoškodovana, A % do 50 %, B % med 50 in 75 %, C % več kot 75 % poškodovana krošnja). V dvotedenskih intervalih smo iz njih odvzemali mikro-izvrtke z orodjem Trephor. Iz mikro-izvrtkov smo pripravili preparate lesa, kambija in skorje in jih analizirali s svetlobnim mikroskopom in sistemom za analizo slike. Poškodovane bukve so proizvedle od 20 do 95 % ožje ksilemske branike kot nepoškodovane, manjši je bil tudi prirastek floema. Izmed štirih razredov poškodovanosti so se pri bukvi največje razlike v debelinski rasti pokazale med razredoma A in B.
Keywords: bukev, Fagus sylvatica, žledolom, poškodbe krošnje, nastajanje lesa, ksilem, kambij, Trephor
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4861; Downloads: 2525
.pdf Full text (1,52 MB)

62.
Light response of Fagus sylvatica L. and Abies alba Mill. in different categories of forest edge - vertical abundance in two silvicultural systems
Matjaž Čater, Andrej Kobler, 2017, original scientific article

Abstract: In managed Dinaric montane fir (Abies alba Mill.) and European beech (Fagus sylvatica L.) forests, the light response of young beech and fir in gap microsites was studied during three consecutive growing periods (2009, 2010, and 2011) under controlled environmental conditions in stands of single-tree and irregular shelterwood silvicultural system. According to maximal quantum yield, the different response between species in microsite light categories was evidenced for silver fir on microsites with predominating diffuse light and for beech on microsites with predominating direct light, respectively. Abundance and change of share in microsite light categories was compared over different elevation belts on comparable sites between two silvicultural systems. The share of forest edge area was bigger in the irregular shelterwood system. Change in width of forest edge (20, 30 and 40 m) did not affect the proportion and share of the microsite in both regions of different silvicultural system. Separation of microsite areas between both silvicultural systems, evident in lower elevation belts was not evident in the most conflict and highest elevation zone, while the absolute values of all categories above 700 m in both systems were almost identical, indicating the same, small-scale irregular shelterwood system, known also as the freestyle silvicultural approach.
Keywords: Fagus sylvatica, Abies alba, Dinaric silver fir and beech forests, Dinaric forests, forest edge, silviculture, selective system, irregular shelterwood system
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 2942; Downloads: 1202
.pdf Full text (839,18 KB)
This document has many files! More...

63.
Genetska variabilnost bukve (Fagus sylvatica L.) v Sloveniji
Robert Brus, Sonja Horvat-Marolt, Ladislav Paule, Dušan Gömöry, 1999, original scientific article

Abstract: Raziskava obravnava genetsko variabilnost, genetsko raznolikost in genetsko diferenciacijo bukve (Fagus sylvatica L.) v Sloveniji. S pomočjo izoencimske analize smo pregledali 13 avtohtonih bukovih populacij. Polimorfizem smo odkrili na 11 od 12 analiziranih izoencimskih lokusih, 9 lokusov je polimorfnih v vseh populacijah. Opazen je rahel trend naraščanja genetske variabilnosti v smeri od severa proti jugu, medtem ko povprečna ugotovljena heterozigotnost Ho od severa proti jugu upada. Genetska diferenciranost je razmeroma majhna, med populacijami pa nismo odkrili diferenciranosti, ki bi ji lahko pripisali jasno geografsko pogojenost.
Keywords: bukev, Fagus sylvatica, areal razširjenosti, genetska variabilnost, genetska raznolikost, genetska diferenciacija, Slovenija
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4553; Downloads: 1915
.pdf Full text (869,74 KB)

64.
65.
66.
Komparativna raziskovanja domačih drevesnih vrst : bukev : analiza tehničnih lastnost lesa
Ivan Možina, 1955, treatise, preliminary study, study

Keywords: drevesne vrste, bukev, Fagus sylvatica L., značilnosti, raziskave
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 2836; Downloads: 692
.pdf Full text (3,09 MB)

67.
68.
69.
70.
Fizikalne in mehanske lastnosti svežega in osušenega lesa v bukovih deblih, izruvanih med žledolomom
Željko Gorišek, Denis Plavčak, Dominika Gornik Bučar, Maks Merela, Katarina Čufar, Aleš Straže, 2017, original scientific article

Abstract: V raziskavi smo preučevali fizikalne in mehanske lastnosti lesa v deblih navadnih bukev (Fagus sylvatica L.), izruvanih med žledolomom. Lastnosti smo preučevali na vzporednih preizkušancih sveže in osušene bukovine, ki smo jih sistematično vzorčili po radialni in vertikalni smeri dreves. Določili smo gostoto, togost, upogibno trdnost, strižno trdnost v smeri lesnih vlaken ter tlačno trdnost lesa v vseh anatomskih smereh. Togost smo primerjalno vrednotili med statično 4-točkovnim upogibom in nedestruktivno z merjenjem hitrosti ultrazvoka ter z določanjem frekvenčnega odziva. V drevesih, ki so izruvana obležala v gozdu od februarja do konca vegetacijske dobe 2014 in so imela delno ohranjen koreninski sistem, aktivno krošnjo in zadosten kapilarni tok, nismo zaznali sprememb gostote in mehanskih lastnosti, ki bi bile posledica razkroja lesa. Tako v svežem kot osušenem stanju smo ugotovili značilni vzorec porazdelitve gostote in trdnosti. Gostota lesa je po višini dreves naraščala, v radialni smeri od stržena proti periferiji debla pa smo zaznali rahel trend zmanjševanja. Mehanske lastnosti z izjemo prečne tlačne trdnosti se povečujejo tako po višini debla kot tudi od stržena proti kambiju in so bile vedno boljše pri osušenem kot pri svežem lesu. Zanesljivost nedestruktivnih metod za določanje togosti je večja pri ocenjevanju osušenega lesa. Za oceno upogibne trdnosti z nedestruktivnimi metodami še vedno priporočamo vzporedno vizualno opredelitev značilnosti lesa.
Keywords: bukev, Fagus sylvatica, gostota, mehanske lastnosti, nedestruktivno testiranje, žledolom
Published in DiRROS: 03.07.2017; Views: 6062; Downloads: 3395
.pdf Full text (1012,73 KB)
This document has many files! More...

Search done in 0.3 sec.
Back to top