Search the repository

A+ | A- | | SLO | ENG

Abstract: Ozemlje med vasmi Reka v dolini Idrijce, Bukovo pod Kojco in Zakriž pri Cerknem pripada v geografskem in geotektonskem pogledu Dinaridom. Gradijo ga kamnine dveh obsežnih narivnih enot Trnovskega pokrova, ki so bile za več deset kilometrov narinjene od severovzhoda proti jugozahodu v današnjo lego. Preko njih so narinjene kamnine Tolminskega pokrova, ki je na obravnavanem ozemlju najnižja narivna enota Južnih Alp. Pokrov sestavljajo dve notranji narivni grudi in vmesna narivna luska. Narivne enote so bile narinjene od severa proti jugu. V zahodnem delu obravnavanega območja stik med Južnimi Alpami in Dinaridi poteka ob Sovodenjskem prelomu.Kljub temu, da so kamnine v obravnavanih narivnih enotah približno enake starosti, lahko prepoznamo dva različna stratigrafska razvoja. Posebej izstopa problematika razvoja ladinijsko-spodnjekarnijskih psevdoziljskih plasti, to je zaporedja klastičnih in karbonatnih kamnin, ki se je odložilo v globljemorskem okolju Slovenskega bazena. Tako v Trnovskem kot tudi v Tolminskem pokrovu najdemo psevdoziljske plasti razvite v podobnem, litološko značilnem zaporedju, a so v Tolminskem pokrovu razvite v precej večji debelini kot v Trnovskem pokrovu in navzgor zvezno prehajajo v amfiklinske plasti, medtem ko je debelina psevdoziljskih plasti v Trnovskem pokrovu precej manjša, v normalnem zaporedju pa na njih leži platformni cordevolski dolomit.
Keywords: narivna zgradba, Trnovski pokrov, Tolminski pokrov, Južne Alpe, Dinaridi, Slovenski bazen, trias, psevdoziljske plasti
Published in DiRROS: 09.03.2022; Views: 691; Downloads: 289
Full text (8,83 MB)

Abstract: Drevesna sestava jelovo-bukovih gozdov se v prostoru in času spreminja. Nanjo vplivajo številni naravni in antropogeni dejavniki, ki delujejo neposredno ali posredno. Oblikovanje usmeritev za gojenje gozdov zato zahteva dobro poznavanje delovanja lokalnih ekoloških, zgodovinskih, gospodarskih in splošnih okoljskih dejavnikov. V prispevku prikazujemo sintezo štirih skupin raziskav, ki smo jih izpeljali v dinarskih jelovo-bukovih gozdovih v zadnjem desetletju in obravnavajo: 1) ekologijo pomlajevanja v manjših in srednjih vrzelih, 2) odziv sestojev v pragozdu Perućica na motnje srednjih jakosti (vetrolomi), 3) dolgoročne spremembe v vrstni sestavi pragozdov v jugovzhodni Evropi, in 4) odvisnost pomlajevanja v gospodarskih gozdovih od gozdnogojitvenega sistema. Namen prispevka je prikazati vlogo jelke v razvoju jelovo-bukovega gozda ter poudariti procese, ki vodijo v njeno sobivanje ali izločanje. Raziskave ekologije pomlajevanja nakazujejo, da je jelka uspešnejša na posebnih mikrorastiščih (hladnejše in vlažnejše razmere, odmrla drevesa, večja skalovitost, nižji pH tal, skromne svetlobe razmere). Na vetrolomnih površinah srednjih jakosti prevlada bukev, jelka pa se nasemeni kasneje v strnjena bukova mladovja. Naše raziskave niso potrdile hipoteze o lažjem uveljavljanju jelke v večjih sestojnih vrzelih gospodarskih gozdov. Spremembe vrstne sestave pragozdov v Sloveniji in jugovzhodni Evropi nakazujejo nazadovanje jelke v zadnjih petdesetih letih, kar je posledica več skupin vzrokov, še posebej zračnega onesnaženja in objedanja po divjadi. V Sloveniji je zmanjševanje deleža jelke v Dinaridih izrazito hitro. Primerjave z jugovzhodno Evropo kažejo, da so sicer raznovrstne strategije uveljavljanja jelke v Sloveniji neuspešne zaradi visokih gostot velikih rastlinojedih parkljarjev.
Keywords: jelka, Abies alba, bukev, Fagus sylvatica L., sobivanje, medsebojno nadomeščanje, objedanje mladja, propadanje gozdov, gojenje gozdov, Dinaridi, Dinarsko gorstvo
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4320; Downloads: 1931
Full text (576,79 KB)