1. Smernice za gozdni genetski monitoring bele jelke (Abies alba MIll.) in Borisove jelke (Abies borisii-regis Mattf.)Darius Kavaliauskas, Barbara Fussi, Dalibor Ballian, Paraskevi Alizoti, Nikolaos Tourvas, Gregor Božič, Evangelos Barbas, Marjana Westergren, Marko Bajc, Rok Damjanić, Natalija Dovč, Filipos Aravanopoulos, Hojka Kraigher, 2020, other monographs and other completed works Keywords: gozdovi, genetski monitoring, gozdna genetika, bela jelka, Abies alba MIll., Borisova jelka, Abies borisii-regis Mattf.
Published in DiRROS: 13.02.2026; Views: 384; Downloads: 69
 Link to file
This document has many files! More... |
2. Smernice za trajnostno gospodarjenje z jelovimi gozdovi : (Abies alba Mill.)Cristina Vettori, Roberta Ferrante, Cesare Garosi, Francesco Parisi, Davide Travaglini, Donatella Paffetti, Sanja Bogunović, Mladen Ivanković, Anđelina Gavranović Markić, Barbara Škiljan, Zvonimir Vujnović, Miran Lanšćak, Francesca Logli, Marko Bajc, Rok Damjanić, Natalija Dovč, Tijana Martinović, Tanja Mrak, Tina Unuk Nahberger, Nataša Šibanc, Marjana Westergren, Hojka Kraigher, Andrej Breznikar, Kristina Sever, 2024, dictionary, encyclopaedia, lexicon, manual, atlas, map Keywords: sonaravno gospodarjenje, klimatske spremembe, trajnostno gospodarjenje z gozdovi, sonaravno gospodarjenje z gozdovi, jelka, Abies alba Mill
Published in DiRROS: 01.02.2025; Views: 722; Downloads: 506
 Full text (2,56 MB)
This document has many files! More... |
3. Guidelines for sustainable forest management of Silver fir : (Abies alba Mill.)Cristina Vettori, Roberta Ferrante, Cesare Garosi, Francesco Parisi, Patrizia Rossi, Davide Travaglini, Donatella Paffetti, Sanja Bogunović, Mladen Ivanković, Anđelina Gavranović Markić, Marko Bajc, Rok Damjanić, Natalija Dovč, Tijana Martinović, Tanja Mrak, Tina Unuk Nahberger, Nataša Šibanc, Marjana Westergren, Hojka Kraigher, Andrej Breznikar, Kristina Sever, 2024, dictionary, encyclopaedia, lexicon, manual, atlas, map Keywords: Close-to-nature, forest sustainable management, climate changes, Silver fir, Abies alba Mill.
Published in DiRROS: 01.02.2025; Views: 715; Downloads: 470
Full text (2,22 MB)
This document has many files! More... |
4. Potential link between ectomycorrhizal community composition and host tree phenologyTina Unuk Nahberger, Rok Damjanić, Hojka Kraigher, Tine Grebenc, 2021, original scientific article Abstract: The timing of leaf phenology tends to be crucial in controlling ecosystem processes such as the acquisition of carbon and water loss as well as in controlling tree nutrient cycling. To date, tree phenology has mostly been associated with environmental control (e.g., temperature and photoperiod) in a relationship with inheritance, while it has rarely been linked with ectomycorrhizal community compositional changes through the host tree’s phenological stages. Seasonal variations of fungal communities have been widely studied, but little is known about mycorrhiza community composition changes along phenological stages. Therefore, we analyzed ectomycorrhizal communities associated with silver fir and their compositional changes during the transition between phenological stages. The phenological stages of each individual tree and time of bud break were monitored weekly for two years and, at the same time, ectomycorrhiza was harvested from selected silver fir trees. In total, 60 soil cores were analyzed for differences in the ectomycorrhizal community between phenological stages using Sanger sequencing of individual ectomycorrhizal morphotypes. A significant difference in beta diversity for an overall ectomycorrhizal community was confirmed between analyzed time periods for both sampled years. Species-specific reactions to transitions between phenological stages were confirmed for 18 different ectomycorrhizal taxa, where a positive correlation of Russula ochroleuca, Russula illota, Tomentella sublilacina, and Tylospora fibrillosa was observed with the phenological stage of bud burst.
Keywords: Abies alba (Mill.), ectomycorrhizal community, phenological stages
Published in DiRROS: 20.12.2021; Views: 1769; Downloads: 1280
Full text (1,73 MB)
This document has many files! More... |
5. Električna upornost kot kazalec zdravstvenega stanja in možnosti jelk za preživetje na območjih z zračno polucijoNiko Torelli, Dušan Robič, Martin Zupančič, Primož Oven, Franc Ferlin, Bojana Križaj, 1990, original scientific article Keywords: jelka, Abies alba (Mill.), propadanje gozda
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 5713; Downloads: 2294
Full text (495,65 KB) |
6. Primerjalno testiranje jelovih provenienc glede nekaterih fizioloških značilnosti v zvezi s propadanjem jelke na slovenskem ozemljuMiran Brinar, 1974, original scientific article Keywords: jelka, provenience, Abies alba Mill., propadanje jelke, umiranje jelke, Slovenija, filogenija, brinarjeva jelka
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 5291; Downloads: 2199
Full text (2,71 MB) |
7. |
8. Ocenjevanje natančnosti deblovnic in volumenskih funkcijDavid Hladnik, Milan Kobal, 2012, original scientific article Abstract: Primerjali smo postopke za ocenjevanje volumna debeljadi jelke na podlagi Huberjevega, Smalianovega in Newtonovega obrazca. Podatke za primerjavo smo dobili z interpolacijo kubičnih zlepkov na podlagi merjenja posekanih dreves. Newtonov in Huberjev postopek sta bila najnatančnejša pri ocenjevanju volumnovstarih jelk (starost do 200 let, povprečni premer 59 cm). Na podlagi izračunanih volumnov smo ocenjevali volumne stoječih dreves v sklopu gozdne inventure. Slovenske Čoklove tarife (1959) so se kljub svoji preprosti zasnovi izkazale s sprejemljivo natančnostjo (povprečno odstopanje v odstotkih od povprečnega volumna < 1 %, R2=0.87). Delež pojasnjene variabilnosti volumnov dreves se je povečal za 5 % pri dvovhodnih deblovnicah in za 11 % pri triparametrskih volumenskih funkcijah.
Keywords: volumen debeljadi, tarife, volumenske funkcije, jelka, Abies alba Mill.
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 5612; Downloads: 2248
Full text (882,11 KB) |
9. Gospodarjenje z jelko v SlovenijiAndrej Bončina, Andrej Ficko, Matija Klopčič, Dragan Matijašič, Aleš Poljanec, 2009, original scientific article Abstract: V prispevku analiziramo strukturo in razvojne značilnosti sestojev z jelko, gospodarjenje in posek jelke po stirih rastiščnih skupinah (A-D) glede na gojitveno ekološke značilnosti jelke na podlagi podatkovnih zbirk Zavoda za gozdove Slovenije. V lesni zalogi jelke prevladuje srednje debelo (d=30-49 cm)in debelo drevje (d=50 cm in veè) (84,9 %). Najveè (45 %) debelih jelk je vdinarskih jelovjih in jelovih bukovjih (skupina B), razvojno najmlajsa je jelka v jelovjih s praprotmi in na drugih jelovih rastiščih na nekarbonatu (skupina C). Analiza debelinske strukture jelke in stevila dreves iz prve in druge izmere na stalnih vzorčnih ploskvah ter naraščanje povprečnega premera posekanih jelk v obdobju zadnjih 14 let nakazujejo staranje in regresijo jelke, ki sta izrazitejša v skupini B. Vraščanje jelke prek meritvenega praga je največje v skupini C (19,2/ha/10 let) in se statistično značilno razlikuje od drugih skupin. Najmanjšo vrast jelke ugotavljamo v skupini B (4,2/ha/10 let), jakost poseka jelke je tu najvišja (22,3 % LZ) z najvišjim povprečnim premerom posekanih jelk (42,5 cm) in 48 % sanitarne sečnje. Za aktivno ohranjanje jelke je pomembno predvsem zmanjšanje vpliva jelenjadi in skrbno ter diferencirano gojitveno ukrepanje z daljšimi parcialnimi pomladitvenimi dobami. Predlagamo tudi nekatere druge ukrepe.
Keywords: jelka, Abies alba Mill., gozdovi, razvoj gozdov, rastlinojeda divjad, divjad, struktura sestojev, rast sestojev, razvoj sestojev, smrekovi gozdovi
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 6207; Downloads: 2427
Full text (757,54 KB) |
10. Poledenodobni razvoj navadne jelke (Abies alba Mill.) na ozemlju današnje SlovenijeRobert Brus, 2009, review article Abstract: V prispevku so predstavljene raziskave, ki obravnavajo razširjenost navadne jelke (Abies alba Mill.) na ozemlju današnje Slovenije v pleistocenu in holocenu. Zbrani so podatki o paleobotaničnih ostankih (fosilni ostanki iz terciarja, pelod, makroskopski rastlinski ostanki) v paleolitskih postajah in o genetskih značilnostih današnjih jelovih populacij. V prispevku razpravljamo o možnem obstoju ledenodobnih zatočišč in lokalnem postglacialnem razvoju populacij jelke v Sloveniji.
Keywords: navadna jelka, Abies alba Mill., ledenodobna zatočišča, genetska variabilnost, Slovenija
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 5535; Downloads: 2395
Full text (209,33 KB) |
