1. Povojni izvensodni poboji : dolgo zamolčane usode žensk iz Loške dolineMirjam Dujo Jurjevčič, 2025, original scientific article Abstract: Prispevek obravnava usodo sedmih žensk iz občine Loška dolina, ki so bile med drugo svetovno vojno bolj ali manj odkrito povezane s protirevolucionarno stranjo. Njihovi očetje, bratje ali sinovi so bili pripadniki slovenskega
domobranstva, zaradi česar je bila večina od njih že med vojno izpostavljena preganjanju. Po umiku na avstrijsko Koroško maja 1945 so bile skupaj z domobranci vrnjene v Slovenijo, v koncentracijsko taborišče Teharje, ter nato umorjene na Starem Hrastniku. Prispevek na podlagi arhivskih virov in ustnih ter pisnih pričevanj osvetljuje njihovo življenje v medvojnem času, izgon iz domačega kraja ter trpljenje v povojnem taborišču in njihovo nasilno smrt. Keywords: Loška dolina, domobranstvo, izvensodni povojni poboji, ženske, Teharje (Slovenija), Stari Hrastnik (Hrastniški hrib), 1945 Published in DiRROS: 18.02.2026; Views: 184; Downloads: 48
Full text (3,55 MB) |
2. Sistem socialnega skrbstva v Sloveniji s poudarkom na Ljubljani neposredno po drugi svetovni vojniMojca Šorn, 2025, original scientific article Abstract: Avtorica v prispevku na osnovi fondov za socialno skrbstvo Ljudske republike Slovenije ter socialno skrbstvo in zdravstvo Mestnega ljudskega odbora Ljubljana prikaže sistem ukrepov, ki sta jih načrtovali in izvrševali država in družba po končani drugi svetovni vojni za vsesplošno izboljšanje razmer socialno ogroženih skupin ter posameznikov. Predstavi možnosti in oblike socialne zaščite pomoči potrebnim odraslim in otrokom ter mladini v času, ko je opustošena in finančno povsem izčrpana država stremela k izboljšanju kvalitete življenja, kar se je kazalo tako v široko zastavljeni ideji socialnega skrbstva kot v izgradnji infrastrukture. Keywords: socialna zaščita, socialno skrbstvo, Ljubljana, Slovenija, 1945–1948, zgodovina Published in DiRROS: 26.01.2026; Views: 224; Downloads: 122
Full text (661,69 KB) This document has many files! More... |
3. Spomin in pozaba v Jugoslaviji po drugi svetovni vojni : primer taborišča Borovnica v SlovenijiUrška Lampe, 2021, original scientific article Abstract: Prispevek obravnava spomin in pozabo na taborišče Borovnica v Sloveniji, v katerem so bili po koncu druge svetovne vojne zajeti italijanski ujetniki, v glavnem tisti, ki so bili aretirani v Julijski krajini ob koncu vojne maja 1945. Spominska naracija na taborišče je postavljena v širši jugoslovanski in evropski kontekst kulture spominjanja ter obravnavana v daljšem časovnem obdobju (od leta 1945 pa vse do danes). Tekom raziskave smo ugotovili, da se je že v času delovanja taborišča nad domačini vzpostavil režim strahu, zato v letih in desetletjih po vojni domačini o taborišču in dogajanju v njem niso govorili. Kljub družbeno-političnim spremembam po letu 1991 in okoliščinam, ki so omogočile odpiranje problematičnih vprašanj in spominov iz časa druge svetovne vojne, se o taborišču tudi tedaj ni pričelo govoriti. Na podlagi obravnavanega primera ugotavljamo, da prekinitev kolektivne amnezije ni enostranski proces. Poleg temu naklonjenih družbeno-političnih okoliščin se morata želja in potreba po prekinitvi molka pojaviti znotraj skupnosti, ki je bila prisiljena v pozabo. Danes je spomin na taborišče postal integralni del lokalnega kolektivnega spomina, kljub temu, da nekateri še vedno neradi govorijo o tem obdobju. Keywords: kolektivni spomin, pozaba, kultura spominjanja, druga svetovna vojna, svetovna vojna 1939-1945, italijanski ujetniki, taborišče Borovnica, Jugoslavija, Slovenija Published in DiRROS: 22.01.2026; Views: 220; Downloads: 135
Full text (2,14 MB) This document has many files! More... |
4. Delovanje taborišča ŠentvidMiha Drobnič, 2018, original scientific article Abstract: V prispevku je obravnavano delovanje jugoslovanskega komunističnega taborišča za politične in vojne ujetnike, ki ga je v Škofovih zavodih v Šentvidu nad Ljubljano takoj po koncu druge svetovne vojne v maju 1945 ustanovila Ozna. Podrobnejši pregled režima taborišča Šentvid pokaže, da so se interniranci v njem spopadali z veliko prenatrpanostjo prostorov, s hudo lakoto, slabimi higienskimi razmerami, pogostimi zdravstvenimi težavami ter z najrazličnejšimi oblikami fizičnega in psihičnega nasilja. Nekateri ujetniki so posledično umrli že v taborišču, večina pa je bila brez sodnih postopkov odpeljana proti moriščem, zlasti tistim na območju Kočevskega roga. Edine številčnejše izpustitve, do katerih je prišlo po amnestiji v avgustu 1945, je v taborišču Šentvid dočakal le manjši delež internirancev. Keywords: Škofovi zavodi, Šentvid, taborišča, domobranci, povojni poboji, 1945 Published in DiRROS: 15.07.2025; Views: 608; Downloads: 183
Full text (1,17 MB) |
5. Agrarian reform and colonization as the foundations for the legitimate rule of the Yugoslav socialist government : the gateway towards collectivization in Slavonia and VojvodinaPetar Grubišić, 2022, original scientific article Abstract: This paper analyses the agrarian reform and colonization in Slavonia and Vojvodina from 1945 to 1948. This process can be
viewed as the culmination of the processes of land redistribution which started in the Kingdom of Serbs, Croats and Slovenes.
However, land redistribution and colonization after World War II took place in vastly different circumstances, not only due to the
new political system, but also due to the forceful expulsion of the German-speaking population in those areas. Although colonization
was initially viewed as a long-term project, it had concluded up by the beginning of 1948. The paper analyzes the colonization
and land redistribution from the perspective of colonists from Dalmatia who were settled in Slavonia and Vojvodina. Based
on archival sources and existing scholarly works on this topic, it analyzes the reasons for the relocation of certain groups, the
methods that were used in the redistribution of land, and how it permanently changed society in the region. Keywords: agrarna reforma, kolonizacija, kolektivizacija, komasacija, Slavonija, Vojvodina, Jugoslavija, 1945/1948 Published in DiRROS: 14.07.2025; Views: 501; Downloads: 189
Full text (2,46 MB) |
6. Vloga političnih beguncev iz Slovenije pri oživljanju slovenstva v zamejstvu v ItalijiIvo Jevnikar, 2022, review article Abstract: V sedanjem slovenskem zamejstvu v Italiji je prišlo v zadnjem stoletju do izrednih sprememb v številu in sestavi prebivalstva.
Po drugi svetovni vojni se je v njem ustalilo tudi večje število političnih beguncev iz matične Slovenije. Ker jim italijanske oblasti niso podeljevale italijanskega državljanstva, se je večina po nekaj letih izselila prek oceana. Preostali so se dejavno vključili v zamejsko družbeno in kulturno tkivo. Vsekakor pa so begunci na primorskem narodnem pogorišču, ki je bilo posledica četrtstoletnega fašističnega zatiranja, odigrali zelo pomembno vlogo. To velja zlasti za šolstvo, medije, kulturne dejavnosti in versko življenje, kjer so vidni sledovi njihovega dela. Keywords: zgodovina, politične migracije, zamejski Slovenci, narodne manjšine, šolstvo, Italija, 1945/1954 Published in DiRROS: 14.07.2025; Views: 533; Downloads: 200
Full text (2,44 MB) |
7. Institucija javnog tužitelja u Hrvatskoj nakon završetka Drugoga svjetskoga rataMartina Grahek Ravančić, 2022, original scientific article Abstract: Prispevek analizira institucijo državnega tožilca takoj po koncu druge svetovne vojne. Organizacija dela državnega tožilstva
je temeljila na izkušnjah sovjetskega pravnega sistema. To je bila institucija oblasti, ki je imela zelo široka pooblastila in
zelo visoko stopnjo neodvisnosti pri svojem delu. Skozi osebo državnega tožilca se najbolje vidi, koliko je politika vplivala na
pravni red v neposrednem povojnem obdobju. Državni tožilci so bili, kot je bilo pogosto rečeno, »močni varuhi revolucionarnega
prava in razlagalci zahtev širokih ljudskih množic«. Keywords: javno tožilstvo, zakoni, kazenski postopki, sojenja, Hrvaška, 1945 Published in DiRROS: 14.07.2025; Views: 452; Downloads: 177
Full text (1,86 MB) |
8. Sodišče slovenske narodne časti v Novem mestuMateja Čoh Kladnik, 2023, original scientific article Abstract: Na začetku junija 1945 je bilo ustanovljeno Sodišče slovenske narodne časti. Do konca avgusta 1945 je sodilo tistim, ki so (naj bi) med vojno na kakršenkoli način sodelovali z okupatorji. Petčlanski senati so zasedali v Ljubljani, Kranju, Novem mestu, Celju, Mariboru, na Ptuju in v Murski Soboti. V Novem mestu je bil prvi proces 10. julija, sodišče pa je zaradi nezadovoljstva okrožnega komiteja komunistične partije z delom sodnikov pravnikov nehalo delovali že 14. julija. Sodišče je dejanja, ki naj bi jih storili obtoženi, obravnavalo zelo milo in izreklo dokaj nizke kazni. Na devetih procesih je obsodilo 34 oseb na izgubo narodne časti, 22 oseb na kazen lahkega prisilnega dela in šest oseb na delno zaplembo premoženja. Po ukinitvi sodišča in objavi pomilostitve je bila obsojenim v celoti odpuščena kazen prisilnega dela. Pravne posledice kazni izgube narodne časti so bile omejene na izgubo političnih in državljanskih pravic, tudi volilne pravice. Kazen zaplembe premoženja je ostala v veljavi. Keywords: Sodišče slovenske narodne časti, Novo mesto, sodni procesi, kaznovalna politika, izguba narodne časti, prisilno delo, zaplemba premoženja, 1945 Published in DiRROS: 11.07.2025; Views: 519; Downloads: 173
Full text (2,73 MB) |
9. Spomini Srečka Šuligoja iz leta 1945Renato Podbersič, 2018, review article Abstract: V prispevku je predstavljen spominski zapis, ki ga je leta 1988
pripravil goriški duhovnik Srečko Šuligoj (1923–1997). Kot bogoslovca ga je skupaj s tedanjim goriškim nadškofom Carlom
Margottijem in z nekaterimi drugimi goriškimi duhovniki v
prvih majskih dneh 1945 aretirala jugoslovanska OZNA. Skupaj
so jih zaprli v palačo grofov Coronini v Gorici, vendar so jih
po nekaj dneh izpustili, nadškofa pa izgnali v Videm. Avtor je
podrobno popisal dogajanje v tistih dneh, polnih negotovosti.
Po Šuligojevi smrti je omenjeni tipkopis ostal pozabljen med
raznim gradivom v župnijskem arhivu v Levpi. V integralni
obliki je sicer že bil objavljen pod naslovom Aretacija nadškofa
Margottija, sicer nekoliko spremenjen, v Koledarju Goriške
Mohorjeve družbe za leto 1990. Tokrat ga objavljamo v izvirni
tipkopisni obliki. Keywords: druga svetovna vojna, 1945, goriška nadškofija, Primorska, spomini, zgodovinski viri Published in DiRROS: 26.06.2025; Views: 517; Downloads: 174
Full text (993,56 KB) |
10. "V imenu narodov Jugoslavije!" : procesi pred vojaškimi sodišči poleti 1945Mateja Čoh Kladnik, 2024, original scientific article Abstract: Po koncu druge svetovne vojne maja 1945 so se v Sloveniji začeli
prvi procesi pred vojaškimi sodišči, na katerih so bili med obsojenimi večinoma civilisti in zelo malo vojaških oseb. Sodišča
so bila organizirana ter so sodila in izrekala kazni na podlagi
Uredbe o vojaških sodiščih iz maja 1944. Postopki so bili hitri
in kratki. Vojaška sodišča so obsodila največ civilistov, ki so bili
obtoženi, da so med vojno sodelovali z okupatorji in delovali
proti partizanskemu gibanju, ker so (oziroma naj bi) bili člani
okupatorjevih političnih organizacij in vojaških formacij; posebej
veliko je bilo procesov zaradi članstva v Kulturbundu. Potekali
so tudi sodni procesi proti nemškim in slovenskim podjetnikom
ter lastnikom denarnih zavodov in procesi proti vojaškim osebam
– pripadnikom Slovenskega domobranstva, ki so jim sodili v
taboriščih Šentvid in Teharje. Keywords: vojaško sodstvo, Uredba o vojaških sodiščih, kazenski sodni procesi, procesi proti pripadnikom Slovenskega domobranstva, poletje 1945 Published in DiRROS: 26.06.2025; Views: 450; Downloads: 165
Full text (3,13 MB) |