1. Izobraževanje za nove generacijeBoris Popov, Žan Lep, 2026, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: Visokošolsko izobraževanje se danes nahaja na prelomnici, ki jo opredeljujejo hitra digitalizacija, družbene krize in razvoj umetne inteligence. Cilj tega poglavja je predstaviti ključne naloge, s katerimi se v teh okoliščinah ukvarja visokošolsko izobraževanje, ter ponuditi možne odgovore nanje skozi tri perspektive: študentov, učiteljev in institucij. Študenti prihodnosti pričakujejo več kot le prenos znanja – iščejo izkustveno učenje, prilagodljive poti do znanja in podporo pri razvoju mehkih veščin, kot so odpornost, ustvarjalnost in tehnološka pismenost. Vloga učitelja se iz klasičnega vira znanja vse bolj preoblikuje v moderatorja, sodelavca/mentorja in iskalca smisla. Uspešen učitelj prihodnosti mora tako razvijati pedagoške, digitalne in socialne kompetence ter ustvariti psihološko varno učno okolje. Obenem izobraževanje danes ni več enkraten dogodek, temveč kontinuiran vseživljenjski proces prilagajanja spremembam v delovnem okolju. Poglavje zaključujeva z orisom novega družbenega dogovora, ki bi visokošolskemu izobraževanju omogočil, da ostane relevantno, vključevalno in usmerjeno k ustvarjanju vrednosti – tako za posameznika kot tudi za družbo.
Keywords: visokošolsko izobraževanje, kompetence, visokošolski učitelji, študenti
Published in DiRROS: 25.05.2026; Views: 136; Downloads: 84
 Full text (758,67 KB)
This document has many files! More... |
2. |
3. |
4. |
5. Perspektiva študentov zdravstvene nege do istospolno usmerjenih : opisna raziskavaDanijela Šavli, Sabina Ličen, 2019, original scientific article Abstract: Uvod: Istospolno usmerjeni posamezniki še danes znotraj zdravstvenega sistema večinoma niso enakopravno obravnavani. Namen raziskave je bil prepoznati znanja študentov zdravstvene nege o istospolno usmerjenih in stališča do njih. Metode: V opisni neeksperimentalni kvantitativni raziskavi sta bili uporabljeni v slovenščino prevedeni inačici vprašalnika: The Sex Education and Knowledge about Homosexuality, v slovenščini Vprašalnik o spolni vzgoji in znanju glede homoseksualnosti (Cronbach % = 0,97) in The Attitudes towards Homosexuals, v slovenščini Vprašalnik o stališčih do homoseksualnosti (Cronbach % = 0,95). Sodelovalo je 70 študentov dodiplomskega študijskega programa Zdravstvena nega. Zbiranje podatkov je potekalo s pomoc%jo spletnega vpras%alnika od junija do avgusta 2018. Podatki so bili analizirani z deskriptivno statistiko, Mann Whitneyevim U-testom, Kruskal Wallisovim H-testom, linearno regresijo in testom hi-kvadrat. Upoštevana stopnja statistične značilnosti je bila 0,05. Rezultati: Študenti izkazujejo nezadostno znanje o homoseksualnosti, saj so le na 6 vprašanj od 32 odgovorili pravilno. Ugotovitve kažejo, da pozitivno stališče do homoseksualnosti izražajo moški anketiranci (p < 0,05), študenti iz starostne skupine od 28 do 37 let, poročeni študenti, študenti katoliške vere in študenti 3. letnika Vendar pri omenjenih spremenljivkah razlike v stališčih med študenti niso statistično značilne (p % 0,05). Diskusija in zaključek: Raziskava je pokazala, da študentom zdravstvene nege primanjkuje znanja o homoseksualnosti ter da imajo do nje negativen odnos. Da bi dosegli enakopravno obravnavo za vse paciente, so v izobraževanju za zdravstveno nego potrebne spremembe - vključitev vsebin, povezanih s kulturnimi kompetencami.
Keywords: študenti zdravstvene nege, zdravstvena nega, znanje, stališča, homoseksualnost, kulturne kompetence
Published in DiRROS: 28.01.2026; Views: 403; Downloads: 243
 Link to file
This document has many files! More... |
6. Dojenje in tandemsko dojenje : raziskava o znanju študentov zdravstvene nege in dietetikeKatarina Merše Lovrinčević, Jurka Lepičnik-Vodopivec, 2018, original scientific article Abstract: Uvod: Tandemsko dojenje ali dojenje sorojencev je slabo poznan koncept. Matere, ki tandemsko dojijo, se srečujejo s socialno stigmo in slabo oporo s strani zdravstvenih strokovnjakov. Namen raziskave je bil proučiti znanje o tandemskem dojenju med študenti zdravstvenih ved. Metode: Uporabljen je bil kvantitativni eksplorativni neeksperimentalni raziskovalni dizajn. V priložnostni vzorec so bili vključeni študenti zdravstvene nege (n = 66) in dietetike (n = 24). Podatki so bili zbrani s strukturiranim vprašalnikom (Cronbach % = 0,914). Uporabljena je bila opisna statistika, test hi-kvadrat in analiza variance. Rezultati: Da je popolnoma fiziološko, da ženska prekine dojenje starejšega otroka, če rodi naslednjega otroka, meni 50,7 % (n = 36) žensk in 84,2 % (n = 16) moških (%2 = 6,898, p = 0,009). Kaj je izključno dojenje v prvih šestih mesecih, ve 79,2 % (n = 19) študentov dietetike in le 54,5 % (n = 36) študentov zdravstvene nege (%2 = 4,489, p = 0,034). Nepravilnost trditve, da dojenčki v primeru tandemskega dojenja težje pridobivajo telesno težo, je prepoznalo 86,3 % (n = 44) žensk in 13,7 % (n = 7) moških. Diskusija in zaključek: V raziskavo vključeni študentje so izkazali pomanjkljivo znanje tako o dojenju na splošno kakor tudi o tandemskem dojenju. V študijski program bi bilo treba vnesti več vsebin o dojenju.
Keywords: sočasno dojenje sorojencev, podpora, študenti, medicinske sestre, pomoč pri dojenju
Published in DiRROS: 28.01.2026; Views: 259; Downloads: 101
Link to file |
7. Kakovost problemov, obravnavanih pri problemskem učenju : ocena študentov zdravstvene negeVida Gönc, Mateja Lorber, Jasmina Nerat, 2016, original scientific article Abstract: Uvod: Z vpeljavo problemskega učenja se je spremenil kontekst učenja. Z uporabo kakovostnih problemov v okviru problemskega učenja se spodbuja kritično mišljenje, skupinske interakcije, uporaba teorije v praksi. Namen raziskave je bil ugotoviti oceno študentov zdravstvene nege glede kakovosti problemov, obravnavanih v okviru problemskega učenja. Metode: Uporabljeno je bilo kvantitativno neeksperimentalno raziskovanje, podatki so bili zbrani s tehniko anketiranja. V raziskavi je sodelovalo 196 študentov zdravstvene nege. Za obdelavo podatkov je bila uporabljena deskriptivna statistika, t-test in korelacijska analiza. Statistično značilnost smo preverjali na ravni 5% tveganja. Rezultati: Povprečne ocene vseh trditev, ki so se nanašale na oceno kakovosti problemov, obravnavanih v okviru problemskega učenja, so bile visoke ( > 4 od 5). Glede na način študija zdravstvene nege (redni, izredni študij) (t = %1,333, p = 0,558) in spol (t = 0,236, p = 0,354) ne prihaja do razlik v oceni kakovosti obravnavanih problemov. Ugotovljene so bile razlike v oceni kakovosti obravnavanih problemov glede na zaposlenost v zdravstvu (t = 2,109, p = 0,04) ter pozitivna šibka povezanost (r = 0,190, p = 0,002) med starostjo in oceno kakovosti obravnavanih problemov. Diskusija in zaključek: Raziskava pokaže visoko oceno kakovosti problemov, obravnavanih v okviru problemskega učenja, s čimer se pri študentih spodbuja samousmerjeno učenje, povečuje zanimanje za učno enoto in izboljšujejo motivacija za delo, komunikacijske spretnosti ter kritično razmišljanje. Nadaljnje raziskave bi bilo smiselno usmeriti v spremljanje vpliva problemskega učenja na učne izide ter uvedbo problemskega učenja v vse učne enote v okviru študija zdravstvene nege.
Keywords: zdravstvena nega, evalvacija, problemi, študenti
Published in DiRROS: 28.01.2026; Views: 315; Downloads: 210
Link to file
This document has many files! More... |
8. Mentorstvo tujim študentom zdravstvene nege : študija primeraSimona Hvalič Touzery, Marta Smodiš, Sedina Kalender Smajlović, 2016, original scientific article Abstract: Uvod: Multikulturalizem, globalizacija in internacionalizacija predstavljajo neizogiben dejavnik razvoja, ki so mu izpostavljeni tako visokošolski prostor kot klinična okolja. Raziskave kažejo, da klinični mentorji nimajo dovolj multikulturnih kompetenc. Namen raziskave je bil proučiti izkušnje kliničnih mentorjev in visokošolskih učiteljev z mentorstvom tujim študentom. Metode: S kvalitativnim pristopom % študijo primera so bile raziskane izkušnje kliničnih mentorjev in visokošolskih učiteljev z mentorstvom tujim študentom zdravstvene nege enega od visokošolskih zavodov. Podatki so bili zbrani januarja 2014, s tehniko skupinskega intervjuja, uporabljen je bil polstrukturiran vprašalnik. V vzorec je bilo vključenih šest kliničnih mentorjev in visokošolskih učiteljev. Pogovori so bili transkribirani in besedilo podrobno analizirano s pristopom indukcije. Rezultati: Odgovori so bili strnjeni v pet glavnih tem: kulturno zavedanje, poznavanje kultur, kulturne spretnosti, medkulturni stiki in želja po kulturni osveščenosti. Kategorije opisujejo izkušnje intervjuvancev v novih kulturah, posebnosti mentorstva, željo po kulturni osveščenosti in jezikovne ovire. V želji po kulturni osveščenosti ugotavljamo vpliv kulture na kakovost zagotavljanja zdravstvene nege, željo po novih znanjih in pozitiven odnos do internacionalizacije praktičnega usposabljanja. Diskusija in zaključek: Intervjuvanci navajajo, da je pomembno medsebojno spoštovanje različnih kultur. Izražajo željo po razumevanju drugačnosti, ne navajajo posebnih priprav na izmenjavo tujih študentov. Jezikovna ovira in strah se ob vsakodnevnem stiku s tujimi študenti zmanjša. Raziskava prispeva k boljšemu razumevanju razmer v procesu mentorstva tujih študentov zdravstvene nege.
Keywords: multikulturalizem, tuji študenti, praktično usposabljanje, visokošolsko izobraževanje, internacionalizacija
Published in DiRROS: 28.01.2026; Views: 356; Downloads: 138
Link to file |
9. Odnos študentov zdravstvene nege do e-izobraževanjaSimona Hvalič Touzery, Katja Skinder Savić, 2015, original scientific article Abstract: Uvod: E-izobraževanje je v terciarnem izobraževanju vse bolj pomembno, kljub temu pa tovrsten način učenja ni povsod uspešno implementiran. Na uspešnost uvajanja e-izobraževanja v študij pomembno vpliva pripravljenost na tovrstno obliko izobraževanja in odnos študentov do njega. Namen raziskave je bil proučiti naklonjenost študentov zdravstvene nege do e-izobraževanja. Metode: Kvantitativno raziskavo s spletnim anketiranjem smo izvedli v marcu 2014, na priložnostnem vzorcu (n = 92) študentov Fakultete za zdravstvo Jesenice. Koeficient Cronbach alfa je bil 0,966. Podatke smo obdelali s SPSS 20.0. Uporabili smo frekvenčno analizo, t-test za neodvisne vzorce, enosmerno analizo variance, korelacijsko, faktorsko in regresijsko analizo. Rezultati: Prednosti e-izobraževanja so najvišje ocenjene s strani študentov, ki so v e-učilnici sodelovali pri treh predmetih (p = 0,000). Odnos do e-izobraževanja je povezan z računalniško pismenostjo študentov (p < 0,05). Na odnos študentov do e-izobraževanja statistično značilno pozitivno vplivajo njegove prednosti (0,211< % <0,834, p = 0,000). S tremi faktorji se lahko pojasni 64,72 % variabilnosti skupnih dejavnikov odnosa študentov do e-izobraževanja: uporaba e-učilnice, zadovoljstvo s skupinskim delom in način učenja. Diskusija in zaključek: Anketiranci niso naklonjeni e-učenju, vendar pa smo prepoznali več dejavnikov, ki pozitivno vplivajo na njihov odnos do e-učenja. Raziskavo bi morali razširiti tako, da bi uporabili naključno izbrani reprezentativni vzorec ter mešane metode raziskovanja.
Keywords: zdravstvena nega, e-učenje, izobraževanje, študenti, naklonjenost
Published in DiRROS: 28.01.2026; Views: 409; Downloads: 178
Link to file |
10. Razlike v asertivnem vedenju med študentkami zdravstvene nege in študentkami drugih fakultet : primerjalna študijaSabina Ličen, Nadja Plazar, 2013, original scientific article Abstract: Uvod: Zdravstvena nega je dolgo veljala za tipično ženski poklic, kjer so medicinskim sestram pripisovali stereotipno žensko, to je pomočniško vlogo, in je zato asertivno vedenje med medicinskimi sestrami dolgo veljalo za manj izrazito kot v drugih po izobrazbi primerljivih poklicih. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali so študentke zdravstvene nege enako asertivne kot študentke drugih fakultet Univerze na Primorskem in Evropske pravne fakultete v Novi Gorici in ali se s starostjo asertivnost študentk zvišuje. Metode: Uporabili smo deskriptivno in neeksperimentalno metodo raziskovanja. Kot raziskovalni instrument smo uporabili The Rathus Assertiveness Schedule (vprašalnik samoocene asertivnosti). Anketiranje je potekalo na namenskem vzorcu. Spletni vprašalnik je bil preko URL-naslova poslan na skupne elektronske naslove študentom nekaterih fakultet Univerze na Primorskem in Evropske pravne fakultete v Novi Gorici. Izpolnjen vprašalnik je vrnilo 218 študentk. Raziskava je potekala v maju in juniju leta 2010. Podatke smo obdelali na podlagi deskriptivne statistike in enosmerne analize variance (ANOVA). Rezultati: Ugotovili smo, da študentke Fakultete za vede o zdravju ne izkazujejo statistično značilno nižje asertivnosti v primerjavi s študentkami drugih fakultet, zajetih v raziskavo (F = 0,37, p = 0,83). Ugotovili smo tudi, da starejše študentke v primerjavi z mlajšimi študentkami ne izkazujejo statistično značilno višje asertivnosti (F = 1,52, p = 0,22). Diskusija in zaključek: Poznavanje asertivnega vedenja je pri študentih zdravstvene nege pomembno, saj predstavlja pomemben temelj in bistveno prvino medosebnega odnosa. Učenje novega načina odzivanja in novih načinov vedenja v profesionalnih situacijah ni preprosto in je dolgotrajen proces. Morali bi razmisliti o spodbujanju asertivnega vedenja med študenti zdravstvene nege, morda tudi z vpeljavo treningov asertivnosti v učni program ter dodatnim usposabljanjem učiteljev zdravstvene nege v tej smeri.
Keywords: zdravstvena nega, asertivnost, študenti
Published in DiRROS: 28.01.2026; Views: 280; Downloads: 0 |
