1. Program usposabljanj za zdravstveno varstvo rastlin in preprečevanje širjenja škodljivih organizmov – Better Training for Safer Food (BTSF)Luka Capuder, Andrej Vertelj, Matevž Konjar, 2026, professional article Abstract: Usposabljanja Better Training for Safer Food (BTSF), ki potekajo na pobudo Evropske komisije so ključnega pomena za krepitev strokovnega znanja in enotnega izvajanja fitosanitarnih ukrepov v Evropski uniji, saj omogočajo boljše razumevanje zakonodaje, zgodnje odkrivanje karantenskih škodljivih organizmov ter učinkovitejše odzive ob pojavu škodljivcev. V letu 2025 smo se posamezni fitosanitarni pregledniki zaposleni na Gozdarskem inštitutu Slovenije in Zavodu za gozdove Slovenije udeležili treh usposabljanj: »Plant Health Surveys«, namenjenega načrtovanju in izvedbi programov preiskav; »New Plant Health Regime«, ki je obravnavalo zakonodajo Evropske unije, kategorizacijo škodljivih organizmov in nadzor nad premiki blaga; ter »Contingency Planning for Priority Pests«, osredotočenega na pripravo načrtov izrednih ukrepov ob izbruhih prednostnih karantenskih škodljivih organizmov. Usposabljanja so vključevala teoretične vsebine, terenske prikaze, analize primerov in simulacije izrednih dogodkov, ki so omogočili praktično razumevanje fitosanitarnih postopkov ter izmenjavo dobrih praks med državami članicami. Pridobljeno znanje bomo uporabili za izboljšanje zasnove in izvajanja nacionalnih programov preiskav, krepitev medinstitucionalnega sodelovanja, posodobitev postopkov kriznega odzivanja ter učinkovitejše obveščanje javnosti in deležnikov. S tem prispevamo k večji pripravljenosti Slovenije na fitosanitarna tveganja ter k bolj usklajenemu in zanesljivemu sistemu varstva rastlin na ravni EU.
Keywords: zdravstveno varstvo rastlin, karantenski škodljivi organizmi, programi preiskav, zakonodaja, načrti izrednih ukrepov
Published in DiRROS: 09.07.2026; Views: 289; Downloads: 117
 Full text (316,38 KB) |
2. Neevropski podlubniki kot novo tveganje za slovenske gozdoveLuka Capuder, Maarten De Groot, Simon Zidar, Barbara Piškur, Tine Hauptman, 2026, professional article Keywords: podlubniki, karantenski škodljivi organizmi, gozdovi, pasti
Published in DiRROS: 12.06.2026; Views: 301; Downloads: 263
Full text (1,89 MB)
This document has many files! More... |
3. Koliko se lahko približamo željam javnosti za občutno zmanjšanje rabe pesticidov v kmetijski pridelavi in kakšne učinke prinaša uvajanje alternativnih pristopov zatiranja škodljivih organizmov?Mario Lešnik, 2019, original scientific article Abstract: V članku so predstavljene nekatere okoliščine odnosa javnosti do postopkov registracije in regulacije rabe fitofarmacevtskih sredstev (FFS) v EU, zahteve po zmanjšanju porabe FFS, možnosti za zmanjšanje porabe FFS in nekateri učinki uvajanja alternativnih metod zatiranja škodljivih organizmov. Znanstveni razvoj na področju varstva rastlin je zagotovil veliko novih sredstev in metod za nekemično zatiranje ŠO, vendar uporaba le teh trenutno ne omogoča popolnega prenehanja rabe kemičnih FFS. Ena od ovir za obsežno zmanjšanje rabe kemičnih FFS je manjša ekonomska učinkovitost zatiranja ŠO z uporabo alternativnih metod in sredstev ter premajhna prilagoditev kmetijskih ekosistemov za izvedbo metod biotičnega varstva (spremembe pri obdelavi tal, v kolobarju, pri gojenju dosevkov, vzdrževanju robnih habitatov).
Keywords: pesticidi, hrana, varstvo rastlin, škodljivi organizmi, zatiranje
Published in DiRROS: 26.01.2026; Views: 411; Downloads: 340
Full text (687,89 KB)
This document has many files! More... |
4. |
5. |
6. |
7. Ukrepanje ob sumu pojava karantenskih škodljivih organizmov v Kočevju – simulacijska vaja v živoEva Groznik, Simon Zidar, Maarten De Groot, Nikica Ogris, Katja Kunc, Barbara Piškur, 2022, popular article Keywords: karantenski škodljivi organizmi, ukrepanje, simulacijska vaja
Published in DiRROS: 20.02.2023; Views: 2018; Downloads: 615
Full text (323,30 KB) |
8. Aktivnost 1.3.1 Seznam škodljivih organizmov in zahtev, ki jih morajo gozdni drevesničarji upoštevati pri zagotavljanju GRM in zdravju sadik : delovni sklop 1.3 Pomen bolezni in škodljivcev GRM na poslovno uspešnost semenarn in drevesnicNikica Ogris, Barbara Piškur, 2021, treatise, preliminary study, study Keywords: karantenski škodljivi organizmi, nadzorovani nekarantenski škodljivi organizmi, gozdni reprodukcijski material, gozdna drevesnica, zdravje sadik, vitalnost sadik, zdravstveni nadzor, ukrepi
Published in DiRROS: 01.12.2021; Views: 2154; Downloads: 728
Full text (345,25 KB) |
9. |
10. Pripravljenost slovenskih izvajalcev gozdarskih storitev za ukrepanje v primeru najdbe karantenskega škodljivega organizmaUrban Žitko, Barbara Piškur, Matevž Triplat, 2021, original scientific article Abstract: Karantenski škodljivi organizmi (KŠO) rastlin so organizmi, ki na območju EU niso prisotni oziroma so prisotni le v omejenem (obvladljivem) obsegu. V novi evropski zakonodaji s področja zdravja rastlin so med drugim opredeljeni seznami prednostnih KŠO, za katere mora vsaka država članica pripraviti načrte izrednih ukrepov za izkoreninjenje ob morebitni najdbi na njenem ozemlju ter te načrte redno testirati s simulacijskimi vajami. Karantenski škodljivi organizmi lahko povzročijo velike negativne gospodarske, okoljske in družbene učinke, zato je ob najdbi na območju EU potrebno njihovo takojšnje izkoreninjenje. Z namenom vpogleda v trenutno pripravljenost izvajalcev gozdarskih storitev za ukrepanje v primeru napada KŠO smo v septembru 2020 izvedli anketiranje; v vzorec smo zajeli 11,8 % vseh registriranih izvajalcev gozdnih del v Sloveniji. Izvajalci največ informacij o KŠO pridobijo od strokovnega osebja na terenu, kar kaže na dobro delo gozdarske stroke v preteklosti, poleg tega so za informiranje o KŠO zaslužne tudi namenske projektne aktivnosti. V večini primerov (72,1 %) bi izvajalci o najdbi KŠO v gozdu najprej obvestili ZGS. Izvajalci del se v nasprotju z gozdarskimi strokovnjaki in študenti (anketa izvedena 2019) večinoma strinjajo, da je slovenska javnost dobro obveščena o KŠO. Več kot polovica izvajalcev (60,7 %) je izrazila pripravljenost za izobraževanje o KŠO (33,3 % le, če bi bila brezplačna), 66,4 % jih je zainteresiranih za vključitev v skupino za hitro ukrepanje ob napadu KŠO. Anketa kaže, da je ponudnikov pomembnih storitev za izkoreninjanje KŠO relativno malo % panje odstranjuje le 10,5 % izvajalcev, 18,8 % pa izvaja arboristične storitve in sečnjo na višini. Rezultati so pokazali na potrebo po nadaljnjem izobraževanju deležnikov prek strokovnega dela javne gozdarske službe in strokovnih nalog zdravstvenega varstva rastlin v gozdarstvu ter nadaljevanju uspešnih promocijskih in izobraževalnih projektnih aktivnosti (npr. LIFE ARTEMIS). Izobraževanje o KŠO je treba vključiti tudi v izobraževalne programe s področja gozdarstva.
Keywords: gozdarska proizvodnja, anketiranje, karantenski škodljivi organizmi, varstvo gozdov, ukrepanje, izkoreninjanje, Agrilus planipennis, jesenov krasnik
Published in DiRROS: 17.05.2021; Views: 2844; Downloads: 935
Full text (546,75 KB) |
