Search the repository

A+ | A- | | SLO | ENG

Abstract: Požari v naravi so tema, ki v Evropi sproža burne polemike v kontekstu gozdov in njihovega upravljanja. Požar pogosto obravnavamo kot naravno nesrečo, ki povzroča škodo, vendar je v nekaterih gozdnih ekosistemih hkrati tudi naraven proces in pomemben del režima motenj. Dolga zgodovina rabe zemljišč otežuje razumevanje naravne vloge požarov v evropskih gozdovih. Spremembe rabe zemljišč in pretekla gozdnogospodarska praksa so na nekaterih območjih povečale količino goriva in požarno ogroženost. V zadnjem času pa podnebno segrevanje in vse pogostejše ter dolgotrajnejše suše sprožajo vse pogostejše in bolj ekstremne požare oziroma njihovo pojavljanje tudi v mezofilnih gozdnih ekosistemih, ki so slabo prilagojeni na ogenj. Zato je nujno bolje razumeti vlogo požara v številnih evropskih gozdnih ekosistemih, vključno s tem, kako lahko gospodarjenje z gozdom, kadar je to primerno, ogenj uporabimo, namesto da ga gasimo, čeprav je v Sloveniji kurjenje v gozdu trenutno prepovedano z zakonom. Strokovni članek obravnava ključna vprašanja, povezana z ekologijo požarov in upravljanjem gozdov v Sloveniji, nastal pa je kot rezultat izmenjave med Raziskovalno postajo Pacific Southwest, Zavoda za gozdove ZDA (US Forest Service) in strokovnjaki za upravljanje gozdov/požarov v Sloveniji. Prispevek se osredotoča na območji požarišč Goriškega Krasa in Potoške gore ter na druga gozdna območja v Sloveniji. Povzemamo ključne ugotovitve, ki temeljijo na terenskih opazovanjih, strokovnih razpravah in izkušnjah iz požarno ogroženih gozdov Kalifornije. Upamo, da bo to spodbudilo nadaljnjo razpravo in celovitejše razumevanje možnosti za upravljanje požarno ogroženih gozdov v Sloveniji.
Keywords: črni bor, bukev, nadzorovan požig, mezofilni gozd, podnebne spremembe
Published in DiRROS: 27.01.2026; Views: 350; Downloads: 157
Full text (477,70 KB)

Abstract: Na sadikah rdečega in črnega bora smo testirali patogenost osmih izbranih izolatov gliv (Corinectria fuckeliana, Diaporthe eres, Diplodia pinea, Fusarium sp. 1 in 2, Fusicolla sp., Nectria dematiosa in Tympanis sp.), ki smo jih izolirali iz obolelih borovih dreves v Sloveniji v letih 2020 in 2021. Inokulirali smo skupno 115 sadik borov (vključno s kontrolo), periodično smo preverjali njihovo zdravstveno stanje in ob prvih znakih sušenja opravili reizolacije iz robov nastalih nekroz. Reizolacije so bile uspešne le v primeru inokulacije z vrstami gliv Diplodia pinea, Diaporthe eres in Fusarium sp. 2. Povprečna dolžina nekroz sadik rdečega bora, inokuliranih z D. pinea, Di. eres in Tympanis sp., se je statistično značilno razlikovala od kontrolnih sadik (p < 0,05). Pri sadikah črnega bora pa so se za statistično značilne izkazale povprečne dolžine nekroz pri kontroli in inokulacijah z glivama D. pinea in Tympanis sp. (p < 0,05).
Keywords: test patogenosti, reizolacije, Pinus sylvestris, rdeči bor, Pinus nigra, črni bor
Published in DiRROS: 25.01.2024; Views: 2516; Downloads: 1104
Full text (2,17 MB)
This document has many files! More...

Keywords: genski viri, drevesne vrste, tehnične smernice, črni bor, Pinus nigra
Published in DiRROS: 18.12.2023; Views: 1518; Downloads: 493
Full text (287,76 KB)

Keywords: varstvo gozdov, morfološke analize, rdeči bor, Pinus sylvestris, črni bor, Pinus nigra, rak, rakasta razjeda
Published in DiRROS: 10.05.2023; Views: 1292; Downloads: 0

Keywords: kakovost lesa, perspektivne drevesne vrste, Quercus cerris, cer, Robinia pseudoacacia, navadna robinija, Populus sp., topol, Pinus nigra, črni bor, Pseudotsuga menziesii, navadna ameriška duglazija, Castanea sativa, pravi kostanj
Published in DiRROS: 27.03.2023; Views: 1899; Downloads: 594
Full text (348,31 KB)