1. Podatki in strokovno mnenje k poročilu o preskusu št.: LVG 2023-022Nikica Ogris, 2023, expertise, arbitration decision Keywords: varstvo gozdov, morfološke analize, rdeči bor, Pinus sylvestris, črni bor, Pinus nigra, rak, rakasta razjeda Published in DiRROS: 10.05.2023; Views: 47; Downloads: 0 |
2. Poročilo o preskusu št.: LVG 2023-022 : vzorec št. 2023/00021Nikica Ogris, Špela Hočevar, Zina Devetak, Špela Jagodic, Ana Brglez, Barbara Piškur, 2023, expertise, arbitration decision Keywords: varstvo gozdov, morfološke analize, Fusarium circinatum, borov smolasti rak, rdeči bor, Pinus sylvestris, črni bor, Pinus nigra Published in DiRROS: 10.05.2023; Views: 43; Downloads: 0 |
3. Izbor drevesnih vrst z največjim neizkoriščenim potencialom uporabnosti lesa v luči podnebnega segrevanja in prihodnjih sprememb vrstne sestave slovenskih gozdov : Projekt REWINNUSE: Izroček št. 1.2.1Luka Krajnc, Polona Hafner, Jožica Gričar, 2022, treatise, preliminary study, study Keywords: kakovost lesa, perspektivne drevesne vrste, Quercus cerris, cer, Robinia pseudoacacia, navadna robinija, Populus sp., topol, Pinus nigra, črni bor, Pseudotsuga menziesii, navadna ameriška duglazija, Castanea sativa, pravi kostanj Published in DiRROS: 27.03.2023; Views: 181; Downloads: 25
Full text (348,31 KB) |
4. Poročilo o preskusu št.: LVG 2022-220 : vzorec št. 2022/00712Andreja Kavčič, 2022, expertise, arbitration decision Keywords: varstvo gozdov, morfološke analize, Pinus nigra, žuželke, ličinke, Monochamus sp., črni bor Published in DiRROS: 16.12.2022; Views: 141; Downloads: 44
Full text (1,16 MB) |
5. |
6. Umerjanje rezistografskih meritev gostote lesa na stoječih drevesih : pretvorba v osnovno gostotoLuka Krajnc, Polona Hafner, Jožica Gričar, Primož Simončič, 2020, short scientific article Abstract: V prispevku predstavljamo proces in rezultate določitve korekcijskih količnikov za pretvorbo rezistografskih gostot, izmerjenih na stoječih drevesih, v osnovno gostoto lesa na primeru bukve (Fagus sylvatica L.), puhastega hrasta (Quercus pubescens Willd.) in črnega bora (Pinus nigraArnold.). Korekcijski količniki so bili določeni na podlagi sveže odžaganih kolutov, ki so bili povrtani z rezistografom. Kolute smo stehtali, izmerili njihovo prostornino ter jih posušili do absolutno suhega stanja. Iz zbranih podatkov smo nato izračunali osnovno gostoto lesa ter korekcijske količnike med osnovno in rezistografsko gostoto. V raziskavo je bilo zajetih 59 kolutov. Aritmetična sredina vseh izmerjenih količnikov znaša 1,41, vrednosti 95 % intervala zaupanja pa znašajo od 1,38 do 1,46. Razlike med drevesnimi vrstami so statistično neznačilne. Rezistografska gostota relativno dobro odraža osnovno gostoto kolutov (Pearsonov korelacijski koeficient = 0,91; p < 0,001), kar nakazuje na relativno dobro povezanost osnovnih gostot kolutov z rezistografskimi gostotami. Dobljeni rezultati so ključnega pomena za nadaljnji razvoj področja merjenja dejanskih gostot lesa v stoječih drevesih na hiter in relativno nedestruktiven način. Keywords: rezistograf, gostota lesa, kakovost lesa, bukev, puhasti hrast, črni bor Published in DiRROS: 14.12.2020; Views: 1373; Downloads: 394
Full text (183,02 KB) |
7. |
8. Rjavenje borovih iglic - primer ukrepanja v Soški doliniZoran Zavrtanik, Marija Kolšek, 2020, professional article Abstract: Gozdarski inštitut Slovenije je v letih 2015 do 2018 na več lokacijah v Soški dolini potrdil prisotnost glive Lecanosticta acicola, ki povzroča bolezen rjavenje borovih iglic, tudi na črnem boru (Pinus nigra), kar je glede na dosedanje raziskave te glive v Evropi redkost. Glede na rezultate raziskav in opažanja na terenu je populacija glive na črnem boru najverjetneje zelo patogena in bi lahko ogrozila naravne sestoje črnega bora v Sloveniji. V primerjavi z drugimi populacijami te glive v Sloveniji sklepamo, da je zaenkrat geografsko izolirana populacija glive na črnem boru. Zato je bila leta 2018 sprejeta odločitev, da se v Zgornjem Posočju izvedejo ukrepi za omejevanje širjenja glive. Pred decembrom 2019 je bila gliva uvrščena na seznam II.A.I Direktive Sveta 2000/29/ ES kot Scirrhia acicola. Z novo zakonodajo EU s področja zdravstvenega varstva rastlin je gliva L. acicola uvrščena na sezname nadzorovanih nekarantenskih škodljivih organizmov. Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR), Gozdarski inštitut Slovenije in Zavod za gozdove Slovenije so pripravili načrt ukrepanja, ki ga je potrdil direktor UVHVVR. Ukrepanje v gozdnem prostoru je potekalo konec leta 2019 in v prvi polovici leta 2020. Keywords: Lecanosticta acicola, rjavenje borovih iglic, Soška dolina, Pinus nigra, črni bor, ukrepanje, gozdovi Published in DiRROS: 14.11.2020; Views: 1439; Downloads: 383
Full text (551,12 KB) |
9. Vzroki izredno obsežnega pojava sušice najmlajših borovih poganjkov (Diplodia pinea) v okolici Podgorja leta 2008Nikica Ogris, Boštjan Košiček, 2009, professional article Keywords: črni bor, Pinus nigra Arn., poganjki, sušenje, sušica, Diplodia pinea, bolezni drevja, gozdovi, varstvo gozdov Published in DiRROS: 29.07.2020; Views: 1363; Downloads: 678
Link to full text This document has many files! More... |
10. Pinijev sprevodni prelec, Thaumetopoea pityocampa (Denis & Schiffermüller, 1775)Zoran Zavrtanik, Boštjan Košiček, 2016, short scientific article Keywords: prelec, gosenica, sprevod, črni bor, alergeni, varstvo gozdov Published in DiRROS: 28.07.2020; Views: 1180; Downloads: 693
Link to full text This document has many files! More... |