Search the repository

A+ | A- | | SLO | ENG

Abstract: Prispevek obravnava skrajševanje delovnega časa z vidika širših evropskih trendov ter nacionalne pravne ureditve. V prvem delu analizira spremembe predpisov o delovnem času in razvoj sektorsko prilagojenih rešitev, namenjenih boljšemu usklajevanju interesov delodajalcev in delavcev. V drugem delu prispevka je predstavljena analiza slovenske ureditve zaposlitve s krajšim delovnim časom, s poudarkom na različnih pravnih podlagah zanjo ter razlikah v pravnem položaju delavcev glede na posamezne institute, vključno z zakonodajnimi novostmi in posebnimi ukrepi na tem področju. Za zaposlitev s krajšim delovnim časom, ki temelji na interesu in avtonomni volji delavca ter delodajalca, je značilna uporaba načela sorazmernosti pravic in obveznosti glede na obseg delovnega časa, za katerega je sklenjena pogodba o zaposlitvi. Poleg tega zakonodaja posebej ureja tudi primere zaposlitve s krajšim delovnim časom, ki jih delavec uveljavlja na podlagi predpisov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, zdravstvenem zavarovanju, zavarovanju za starševsko varstvo ali drugih predpisov, delodajalec pa mu je v teh primerih krajši delovni čas dolžan zagotavljati. Z novelo ZDR-1D sta bila v zakon dodatno vključena 65.a člen, ki določa pravico delavca predlagati krajši delovni čas zaradi usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja, ter 67.a člen, ki določa pravico delavca, žrtve nasilja v družini, predlagati zaposlitev s krajšim delovnim časom za obdobje urejanja zaščite, vodenja pravnih in drugih postopkov ter odpravljanja posledic nasilja v družini. Nadalje je bil z ZUTD‑I vključen še 67.b člen, ki ureja krajši delovni čas delavca pred upokojitvijo (t. i. ukrep 80/90/100), poseben zakon o uveljavljanju delnega povračila nadomestila plače za skrajšani delovni čas pa ureja shemo skrajšanega delovnega časa kot ukrep za ohranjanje delovnih mest, ki delodajalcem ob začasnih poslovnih težavah omogoča odreditev dela s krajšim delovnim časom. Pravni položaj delavcev se v navedenih primerih bistveno razlikuje.
Keywords: skrajševanje delovnega časa, krajši delovni čas, zaposlitev za krajši delovni čas, pravni položaj delavcev, pravice delavcev, usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja
Published in DiRROS: 05.06.2026; Views: 214; Downloads: 101
Full text (156,14 KB)

Keywords: delovni čas, zdravstvena nega, osebje zdravstvene nege, starostnik
Published in DiRROS: 28.01.2026; Views: 398; Downloads: 0

Abstract: V članku so predstavljeni novi podatki in ugotovitve o zbirki tapiserij, ki so jih grofje Attems hranili v svoji palači v Gradcu do začetka šestdesetih let 20. stoletja. Sedanje hranišče velike večine teh tapiserij ni znano. Na podlagi analize posameznih, stalno spreminjajočih se kontekstov ter razvojne dinamike umetnostnih in drugih zbirk v palači Attems, kot tudi individualnega okusa in želja posameznih lastnikov, se razprava osredotoča na ugotavljanje identitete naročnikov oziroma imetnikov tapiserij ter na rekonstrukcije kontekstov njihovih postavitev v različnih časovnih okvirih. Analiza posameznih prizorov, katerih fotografski posnetki so v članku predstavljeni prvič, se omejuje na tapiserije, ki so nastale v 17. stoletju, raziskovalna vprašanja pa se nanašajo na celotno zbirko tapiserij grofov Attems.
Keywords: palača Attems v Gradcu, grofje Attems, fidejkomis, baročne tapiserije, zbirke tapiserij, 17. stoletje, 18. stoletje, 19. stoletje, čas med vojnama
Published in DiRROS: 21.01.2026; Views: 614; Downloads: 381
Full text (11,17 MB)
This document has many files! More...

Abstract: Delo podaja konceptualizacijo fenomena pričevanja, ki je oprta na filozofske nastavke njegove obravnave pri Heideggru, Gadamerju, Arendtovi, Ricoeurju, Derridaju in Agambenu. Manca Erzetič teoretsko raven premisleka pričevanja ob tem sooči s širšo tematiko izpričevanja zgodovinske situacijo 20. stoletja, predvsem kar zadeva izkušnjo totalitarističnega nasilja. Primo Levi kot pričevalec Auschwitza jo je strnil v reklo Ali je to človek. Za njegovo polno razumevanje je po avtoričinem vpogledu potrebno vzeti v zakup še zgodovinsko okoliščino Auschwitza po Auschwitzu. V drugem delu knjige tako sledi obravnava različnih možnosti izpričevanja človeškosti, skupaj z njegovo nemožnostjo ali prepovedjo, kakor je, recimo doletela žrtve Golega otoka. Refleksija literarnega vidika pričevanja, ki vključuje pesnike, kot so Srečko Kosovel, Niko Grafenauer in Boris A. Novak, je posebej obeležena v neposrednem pričevanjskem razgovoru Mance Erzetič z Borisom Pahorjem, osrednjim slovenskim pričevalcem 20. stoletja. Prav pričevanjska izkušnja Borisa Pahorja, ki je vseskozi zaznamovana z grožnjo odtegnitve domovinskosti, omogoči uvid, da ni eksistencialno ranljiv le posameznik po svojih življenjskih situacijah, pač pa je vselej zgodovinsko ranljiv tudi svet, v katerem je človeku biti. Eksistencialno določilo biti-priča, ki ga je potrebno pojmovno razločiti od faktične pozicije pričevalca, kakor tudi od aktualizacije izpričevanja, tako zasnavlja smiselne horizonte zgodovinskega dogajanja, ki bi sicer ostali nerazpoznavni.
Keywords: osebna pričevanja, pričevanje, izpričevanje, hermenevtika pričevanja, jaz, doživljanje, osebnost, čas, eksistencialna situacija, zgodovinsko izkustvo, spomin, bit, smisel, jezikovni izraz, avtobiografska književnost, pričevanjska literatura, totalitaritem, koncentracijska taborišča
Published in DiRROS: 14.04.2025; Views: 1085; Downloads: 364

Abstract: S pomočjo zgodovinske in fenomenološke analize želimo v pričujoči študiji centralizirati raziskovanje fenomena spektakla kot pomembnega predmeta sodobne filozofije. Pojem spektakla proučujemo na podlagi zgodovinskega razvoja modernega pojmovanja časa kot enega izmed osrednjih vprašanj sodobne filozofije ter tudi kot osrednjega pojma za razumevanje sodobne znanosti, kulture in družbe kot celote. Znotraj sodobne kontinentalne filozofske tradicije je namreč koncept časa tesno povezan s pojmi prisotnosti, percepcije in mediacije. Filozofska razprava med Henrijem Bergsonom in Albertom Einsteinom je pojma spektakel in čas pripeljala v neposredno povezavo kot del novega konceptualnega okvira sodobne filozofije. Tedaj se je prvič pokazalo, da ima znanost bistveno vrednost za konstrukcijo sodobnega življenja. Nadaljnjemu razvoju sledimo z razpiranjem filozofskega in kibernetičnega okvira za vzpostavitev filozofskega odnosa do spektakla kot enega izmed temeljnih fenomenov sodobnega življenja. Pri razpravljanju upoštevamo metodologijo, kakršna je prikazana v filozofiji Martina Heideggra. Prefiguracijo določene teorije spektakla nazadnje zasnujemo z razmislekom o prelomni kritiki kibernetike pri Gilbertu Simondonu
Keywords: spektakel, čas, kibernetika, vizualizacija, fenomenologija, teorija medijev
Published in DiRROS: 23.10.2024; Views: 919; Downloads: 314
Full text (368,72 KB)