Digital repository of Slovenian research organisations

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


Query: "author" (Urša Kešar) .

1 - 4 / 4
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Effects of electrochemotherapy on immunologically important modifications in tumor cells
Urša Kešar, Boštjan Markelc, Tanja Jesenko, Katja Uršič Valentinuzzi, Maja Čemažar, Primož Strojan, Gregor Serša, 2023, original scientific article

Abstract: Electrochemotherapy (ECT) is a clinically acknowledged method that combines the use of anticancer drugs and electrical pulses. Electrochemotherapy with bleomycin (BLM) can induce immunogenic cell death (ICD) in certain settings. However, whether this is ubiquitous over different cancer types and for other clinically relevant chemotherapeutics used with electrochemotherapy is unknown. Here, we evaluated in vitro in the B16-F10, 4T1 and CT26 murine tumor cell lines, the electrochemotherapy triggered changes in the ICD-associated damage-associated molecular patterns (DAMPs): Calreticulin (CRT), ATP, High Mobility Group Box 1 (HMGB1), and four immunologically important cellular markers: MHCI, MHC II, PD-L1 and CD40. The changes in these markers were investigated in time up to 48 h after ECT. We showed that electrochemotherapy with all three tested chemotherapeutics induced ICD-associated DAMPs, but the induced DAMP signature was cell line and chemotherapeutic concentration specific. Similarly, electrochemotherapy with CDDP, OXA or BLM modified the expression of MHC I, MHC II, PD-L1 and CD40. The potential of electrochemotherapy to change their expression was also cell line and chemotherapeutic concentration specific. Our results thus put the electrochemotherapy with clinically relevant chemotherapeutics CDDP, OXA and BLM on the map of ICD inducing therapies.
Keywords: electrochemotherapy, cisplatin, immune response
Published in DiRROS: 21.03.2024; Views: 49; Downloads: 26
.pdf Full text (7,17 MB)
This document has many files! More...

2.
Sproščanje dejavnikov imunogene celične smrti HMGB1 in ATP iz celičnih linij se povečuje s časom po obsevanju
Urša Kešar, Tanja Jesenko, Boštjan Markelc, Katja Uršič Valentinuzzi, Maja Čemažar, Primož Strojan, Gregor Serša, 2023, published scientific conference contribution abstract

Keywords: miši, obsevanje, radioterapija
Published in DiRROS: 19.06.2023; Views: 296; Downloads: 138
.pdf Full text (432,50 KB)
This document has many files! More...

3.
Genska terapija v onkologiji, prvi razvojni koraki v Sloveniji
Maja Čemažar, Tanja Jesenko, Maša Omerzel, Boštjan Markelc, Urška Kamenšek, Simona Kranjc Brezar, Špela Kos, Urša Lampreht Tratar, Katarina Žnidar, Andrej Renčelj, Urška Matkovič, Teja Valant, Kristina Levpušček, Živa Modic, Tilen Komel, Tim Božič, Urša Kešar, Barbara Starešinič, Katja Uršič Valentinuzzi, Monika Savarin, Primož Strojan, Gorana Gašljević, Maja Ota, Aleš Grošelj, Črt Jamšek, Rosana Hudej, Matjaž Peterka, Franc Smrekar, Barbara Hubad, Marjan Hosta, Jaka Kužnik, Alojz Hosta, Damijan Miklavčič, Matej Reberšek, Aleksandra Cvetkoska, Anja Zajc, Janja Dermol-Černe, Nataša Tozon, Nina Milevoj, Alenka Nemec Svete, Gregor Serša, 2022, professional article

Abstract: Genska terapija postaja čedalje bolj zanimiva tudi v onkologiji. Med aplikacijami je morda najzanimivejša imunostimulacija. Pripravimo lahko plazmidno DNA, ki nosi zapis za različne imunostimulatorne molekule, ki jih vnesemo v celice tumorjev ali normalnih tkiv. Ta tkiva postanejo proizvajalci teh molekul, ki lahko delujejo lokalno ali pa se izločajo tudi sistemsko v krvni obtok. Ker plazmidna DNA ne prehaja celične membrane, so potrebni dostavni sistemi, virusni ali nevirusni. V naših študijah uporabljamo predvsem nevirusni dostavni sistem – elektroporacijo. Interlevkin 12 (IL-12) je eden od zanimivih citokinov, za katerega je znano protitumorsko delovanje s spodbujanjem imunskega odziva in antiangiogenim delovanjem. Namen projekta SmartGene.si je bil pripraviti plazmid z zapisom za interlevkin 12 (plazmid phIL12) in pripraviti vse potrebno za njegovo klinično testiranje za zdravljenje kožnih tumorjev. V konzorciju smo združili moči s partnerji z akademskega in industrijskega področja. Treba je bilo pripraviti plazmid za uporabo v humani onkologiji po zahtevah Evropske agencije za zdravila (EMA). Za prijavo klinične študije na Javno agencijo za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP) smo morali izvesti tudi vse neklinične raziskave o varnosti in učinkovitosti zdravila. Nato je bilo treba razviti postopek priprave zdravila, zagotoviti primerne prostore za pripravo in izvedbo postopka priprave zdravila. V treh letih smo dosegli vse te zastavljene cilje in dobili dovoljenje za izvajanje klinične študije na kožnih tumorjih, ki ga je izdala JAZMP na osnovi pozitivnega mnenja Komisije Republike Slovenije za medicinsko etiko. Zdaj poteka klinična študija faze I preizkušanja plazmida phIL12 na kožnih tumorjih glave in vratu z namenom preveriti varnost in sprejemljivost genskega elektroprenosa plazmida v tumorje. Cilj študije je prav tako določiti primeren odmerek zdravila, ki bi ga v nadaljnji klinični študiji uporabili kot adjuvantno zdravljenje k ablativnim terapijam, kot sta radioterapija ali elektrokemoterapija.
Keywords: genska terapija, interlevkin-12, plazmidna DNA, elektroprenos genov, rak kože
Published in DiRROS: 01.07.2022; Views: 1139; Downloads: 228
.pdf Full text (420,40 KB)

4.
Search done in 0.16 sec.
Back to top