Search the repository

A+ | A- | | SLO | ENG

Abstract: European wildlife has been subjected to intensifying levels of anthropogenic impact throughout the Holocene, yet the main genetic partitioning of many species is thought to still reflect the late-Pleistocene glacial refugia. We analyzed 26,342 nuclear SNPs of 464 wild boar (Sus scrofa) across the European continent to infer demographic history and reassess the genetic consequences of natural and anthropogenic forces. We found that population fragmentation, inbreeding and recent hybridization with domestic pigs have caused the spatial genetic structure to be heterogeneous at the local scale. Underlying local anthropogenic signatures, we found a deep genetic structure in the form of an arch-shaped cline extending from the Dinaric Alps, via Southeastern Europe and the Baltic states, to Western Europe and, finally, to the genetically diverged Iberian peninsula. These findings indicate that, despite considerable anthropogenic influence, the deeper, natural continental structure is still intact. Regarding the glacial refugia, our findings show a weaker signal than generally assumed, but are nevertheless suggestive of two main recolonization routes, with important roles for Southern France and the Balkans. Our results highlight the importance of applying genomic resources and framing genetic results within a species’ demographic history and geographic distribution for a better understanding of the complex mixture of underlying processes.
Keywords: spatial genetic structure, European wild boar, demographic history
Published in DiRROS: 03.02.2023; Views: 320; Downloads: 197
Full text (2,41 MB)
This document has many files! More...

Keywords: enakovredna živila, prehranski dodatki, prehranjevalne motnje, prehranjenost, živila, zdravstveni nasveti
Published in DiRROS: 08.06.2020; Views: 1875; Downloads: 581
Full text (617,70 KB)

Keywords: rjavi medved, gospodarjenje z divjadjo, LIFE DINALP BEAR, Dinaridi, Alpe
Published in DiRROS: 20.06.2018; Views: 4800; Downloads: 854
Full text (428,28 KB)

Abstract: Med operacijo vam je kirurg zaradi odstranitve obolelega dela črevesa naredil odprtino na tankem črevesu, njegov preostali del pa izpeljal na trebušno steno. Ko je izpeljana odprtina tankega črevesa v predelu ileuma, govorimo o ileostomi. Ko je debelo črevo odstranjeno v celoti, govorimo o trajni ileostomi. Ko pa je debelo črevo le za določen čas izključeno iz prebave govorimo o začasni ileostomi.
Keywords: požiranje, motnje, prehranska podpora
Published in DiRROS: 13.12.2017; Views: 3395; Downloads: 725
Full text (969,90 KB)

Abstract: Evropska srna (Capreolus capreolus L.) je v Sloveniji in tudi drugod po Evropi najpomembnejša lovsko-upravljavska vrsta. Učinkovito upravljanje populacije lahko zagotovimo le na podlagi dobrega poznavanja njene ekologije in osnovnih populacijskih parametrov, ki vplivajo na populacijsko dinamiko vrste. Za čim boljše adaptivno upravljanje s srnjadjo, vključno z ustreznim načrtovanjem poseganja v populacije, je poleg kazalnikov, ki se že uporabljajo v kontrolni metodi, zelo želeno tudi poznavanje variabilnosti razmnoževalnega potenciala, tj. stopnje oplojenosti samic, velikosti legel in spolnega razmerja zarodkov. Dejavniki, ki vplivajo na razmnoževalni potencial vrste, so lahko individualni (še zlasti fenotip samic, tj. velikost, telesna masa, fizična kondicija), populacijski (npr. populacijske gostote, demografskastruktura, socialni stres, genetske značilnosti) in okoljski (kakovost habitata, vremenske razmere, medvrstne interakcije itn.). Dejanski razmnoževalni potencial je posledica naštetih vplivnih dejavnikov in delovanj med njimi, zato se med različnimi populacijami in okolji močno razlikuje. V prispevku je predstavljen pregled evropskih raziskav o vplivu različnih dejavnikov na oplojenost in razmnoževalni potencial srnjadi. Z naraščanjem gostote populacije se praviloma zmanjšuje stopnja oplojenosti samic, prav tako pa se zmanjšuje tudi število mladičev na posamezno srno. Na velikost legla vpliva tudi telesna masa, in sicer se z večanjem telesne mase samic število mladičev na posamezno samico zvišuje. Pri raziskavah vpliva telesne mase na spolno razmerje mladičev pa so različni avtorji prišli do nasprotujočih se rezultatov. Vpliv starosti se kaže v velikosti legla, saj raziskave kažejo na to, da imajo primiparne samice praviloma manjša legla kot odrasle, upad rodnosti pa je povezan tudi s staranjem osebkov. Srnjad iz severnih območij (Skandinavija) ima praviloma večjo telesno maso in posledično tudi večja legla kot srnjad iz južnih območij (npr. Italija, Španija), kar kaže tudi na pomen življenjskega prostora pri reprodukciji srnjadi. Pri nas srnjad živi v širokem gradientu okoljskih dejavnikov in je udeležena tudi v specifičnih medvrstnih interakcijah, ki jih dosedanje raziskave, opravljene v tujini, ne vključujejo. Domače raziskave bi bile dobrodošle, poleg tega pa imamo v Sloveniji tudi izjemne podatkovne baze o odstrelu, masah, spolni in starostni strukturi srnjadi, ki zagotavljajo odlične predpogoje za še boljše razumevanje vplivnih dejavnikov na variabilnost prirastka srnjadi v srednjeevropskem prostoru.
Keywords: evropska srna, srnjad, razmnoževalni potencial, oplojenost srn, zarodki, razmerja mladičev
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 5198; Downloads: 2684
Full text (835,22 KB)