Digital repository of Slovenian research organisations

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


Query: "author" (Tom Levanič) .

51 - 60 / 102
First pagePrevious page234567891011Next pageLast page
51.
52.
53.
Odvisnost velikosti prevodnih elementov doba (Quercus robur L.) od temperatur na dveh rastiščih Querco-Carpinetum v Sloveniji
Jernej Jevšenak, Tom Levanič, 2015, original scientific article

Abstract: Namen študije je analizirati odnos med povprečnimi mesečnimi temperaturami in dimenzijami trahej dveh zdravih in ene propadajoče skupine dobov z dveh rastišč Querco-Carpinetum v Sloveniji. Kronologije povprečnih površin trahej in vsot površin trahej smo izdelali po predhodni skrbni pripravi površin vzorcev in analizi slik z makrom EWVA v programu ImageJ. Skupina propadajočih dreves s Cigonce je imela največje povprečne površine trahej in največjo površino prevodnega tkiva, kar povezujemo s propadanjem te skupine. Analiza časovne stabilnosti korelacijskih koeficientov je za propadajoča drevesa pojasnila negativne korelacijske koeficiente, ki niso bili stabilni v času. Vse skupine so se najbolj značilno odzivale na povprečne aprilske temperature. Pri vseh skupinah je bil klimatski signal najmočnejši v parametru povprečna površina trahej. Pri zdravih drevesih iz Mlač v primeru nadaljevanja trenda dvigovanja povprečnih temperatur pričakujemo večje povprečne površine trahej v prihodnjih desetletjih, ki so bolj izpostavljene problemu kavitacije. Padec podtalnice leta 1982 na Cigonci se časovno ujema s pričetkom padanja klimatskega signala v trahejah ranega lesa.
Keywords: dendroekologija, propadanje hrastov, anatomija lesa, okoljski signal, Quercus robur, traheje ranega lesa
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4709; Downloads: 2249
.pdf Full text (803,25 KB)

54.
Makro EWVA - učinkovito orodje za analizo prevodnih elementov ranega lesa venčastoporoznih listavcev
Jernej Jevšenak, Tom Levanič, 2014, original scientific article

Abstract: V članku je predstavljena uporabnost programa ImageJ v lesni anatomiji. Njegova glavna prednost sta prosta dostopnost ter možnost vključevanja dodatnih vtičnikov in makrov. Program ImageJ smo uporabili kot platformo za razvoj makra EWVA za avtomatizirano prepoznavanje ranega lesa ter hitro in učinkovito analizo trahej venčastoporoznih listavcev. Uporabnost makra EWVA predstavljamo na primeru dveh dobov iz sestoja v Mlačah. V zaključku razpravljamo o prednostih in slabostih uporabljene metode.
Keywords: lesna anatomija, Quercus robur, traheje ranega lesa, prevodni elementi, ImageJ, makro, EWVA, Slovenija
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4528; Downloads: 2167
.pdf Full text (1,40 MB)

55.
Causes, consequences, and the future of forest mortality due to climate change
Nate G. McDowell, Tom Levanič, 2014, review article

Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4253; Downloads: 2310
.pdf Full text (761,95 KB)

56.
Multiple tree-ring parameters from Pinus nigra (Arnold) and their climate signal
Simon Poljanšek, Tom Levanič, 2012, original scientific article

Abstract: The first exploration of climate signal in tree-rings of Black pine (P. nigra Arnold), using minimum blue intensity method, is presented. Sampled trees were growing on site Kojnik (Slovenia). For resin extraction and scanning, 5 mm thick cores were prepared. Whole tree-ring widths were measured, as well as the width and density of early- and latewood. To remove age trend and influence of non-climatic factors, raw measurements were standardized using spline function. In density measurements, highly significant correlation values were calculated between May-June summed precipitation and earlywood density (r = 0.64, p<0.001), while maximum latewood density correlates the best with mean June-August temperature (r = 0.42, p<0.01). In width measurements, the highest correlation was calculated between tree-ring width and mean June-August temperature (r = -0.62, p<0.001).
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4307; Downloads: 2247
.pdf Full text (951,14 KB)

57.
Metoda preučevanja sledi iglic terminalnega poganjka
Simon Poljanšek, Primož Oven, Risto Jalkanen, Tom Levanič, 2011, review article

Abstract: Metoda preučevanja sledi iglic terminalnega poganjka, ali krajše metoda sledi iglic (ang.: needle trace method), retrospektivno beleži starost iglice v trenutku, ko odpade, ter preučuje vpliv okoljskih in biotskih dejavnikov na številne izpeljane podatke, ki temeljijo na ugotovljeni življenjski dobi iglice. Z izvedbo metode pridobimo podatke o dolžini višinskih prirastkov ter številu sledi iglic v posameznih branikah vseh višinskih prirastkov. Z izračunanimi kazalniki je mogoče oceniti fizično stanje krošnje preučevanega drevesa. Metoda je bila razvita na Finskem na rdečem boru (Pinus sylvestris L.), kmalu pa uporabljena tudi na drugih iglavcih. Uporablja se na področju dendrokronologije, gozdne ekologije, patologije in entomologije. V članku avtorji predstavljajo osnovno morfologijo sledi iglic, osnovno idejo metode in njeno uporabnost v okoljskih študijah ter izpeljane kazalnike, kot so relativno število sledi iglic ter zadrževanje, izguba, odmet, starost, dolgoživost, gostota, letni prirast števila in zaloga iglic.
Keywords: iglavci, iglice, rdeči bor, Pinus spp., listni aparat, kazalniki, okolje, onesnaževanje, defioliacija
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4587; Downloads: 2049
.pdf Full text (1,05 MB)

58.
Primerjava programov za standardizacijo časovnih vrst v dendrokronologiji
Simon Poljanšek, Špela Jagodic, Tom Levanič, 2010, original scientific article

Abstract: Za standardizacijo zaporedij širin branik je v uporabi več programov, mi smo primerjali dva - najbolj razširjeni in znani program ARSTAN in pred kratkim predstavljeno knjižnico za standardizacijo dendrokronoloških podatkov dplR, narejeno za statistični program R. Oba programa sta brezplačna, ARSTAN je namenski program za standardizacijo zaporedij širin branik, medtem ko je program R, v okviru katerega deluje knjižnica dplR, namenjen tudi drugim analizam in prikazom podatkov. Uporabili smo različne teste in preverili, ali so med kronologijami širin branik, kakor jih izračunata ARSTAN in dplR, statistično značilne razlike in ali so standardizirane kronologije, narejene s knjižnico dplR, enako uporabne za preučevanje ekoloških in klimatoloških vprašanj, kot so kronologije, narejene s programom ARSTAN. ARSTAN za izračun kronologije ponudi uporabniku listo ukazov, medtem ko dplR zahteva pisne ukaze in ne ponuja izbire. Pri primerjavi rezultatov smo ugotovili, da razlike med izračuni primerjanih programov niso statistično značilne - programa pri osnovnih statističnih parametrih ponudita enake rezultate za povprečne širine branik in standardne odklone ter z razliko na drugem decimalnem mestu za rezultate občutljivosti in avtokorelacijskega koeficienta. Korelacija med standardiziranima kronologijama znaša 0,9773, med kronologijama ostankov pa 0,9776, grafično so razlike prav tako maloštevilne in majhne. Ker se programa razlikujeta le po delovnem okolju, je odločitev o izbiri programa prepuščena uporabniku.
Keywords: dendrokronologija, računalniški programi, ARSTAN, dplR, branike, kronologija širine branik
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4275; Downloads: 1883
.pdf Full text (352,54 KB)

59.
Stable carbon isotopes in Norwey spruce (Picea abies (L.) Karst.) tree rings at two sites in Slovenia
Polona Hafner, Tom Levanič, 2009, original scientific article

Abstract: Stable isotopes in tree rings are an important tool in climate reconstruction and in studies of tree response on environmental factors in the past, similar like maximum latewood density, tree ring width and other tree ring parameters.In this article we present stable carbon isotopes physiology and the first two Slovenian d13C chronologies for Norway spruce (Picea abies (L.) Karst.) growing at two sites with different ecological conditions. Five trees were sampled at Pokljuka alpine site and three at Sorško polje lowland plantation. d13C values were compared with CRU TS 1.2 meteorological data-set,which provides information on climate in Europe for the 1901-2000 period at a 10ć spatial resolution. Results of correlation analysis for both sites revealed similar average d13C values, which are in strong negative correlation with amount of precipitation and positive correlation with temperatures in the growing period. Temporal stability of the correlation between precipitation and d13C values in July is significant for both sites, where as the stability of d13C - temperature relationship is significant only for the Sorško polje site.
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4135; Downloads: 1912
.pdf Full text (1,07 MB)

60.
Vpliv klime na maksimalno gostoto kasnega lesa v branikah smreke (Picea abies (L.) Karst.) na dveh rastiščih v Sloveniji
Polona Hafner, Tom Levanič, 2008, original scientific article

Abstract: Navadna smreka (Picea abies (L.) Karst.) je zaradi svoje razširjenosti, zgradbe lesa in dolge življenjske dobe razmeroma pogost objekt dendrokronoloških raziskav. Doslej objavljene slovenske smrekove kronologije so bile sestavljene na podlagi širin branik, prispevek pa predstavlja prve denzitokronologije v Sloveniji in opisuje metodo določanja maksimalne gostote kasnega lesa branike (MXD). Raziskava je potekala na dveh različnih smrekovih rastiščih - Pokljuki in Sorškem polju. Na obeh lokacijah smo v vzorec zajeli po 13 dreves. Rezultati, dobljeni na Sorškem polju, so pokazali višje vrednosti MXD in manjše število značilnih let. Analiza je pokazala tudi pozitivno korelacijo med MXD in temperaturami v avgustu in septembru.
Keywords: smreka, Picea abies, klima, gostota lesa, kasni les, denzitometrija
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4682; Downloads: 1975
.pdf Full text (1,10 MB)

Search done in 0.34 sec.
Back to top