1. Molecular screening for cyanobacteria and their cyanotoxin potential in diverse habitats : research data underlying the articleMaša Jablonska, Tina Eleršek, Polona Kogovšek, Sara Skok, Andreea Oarga-Mulec, Janez Mulec, 2026, research data Abstract: Cyanobacteria are adaptable and dominant organisms that exist in many harsh and extreme environments due to their great ecological tolerance. They produce various secondary metabolites, including cyanotoxins. While cyanobacteria are well studied in surface waters and some aerial habitats, numerous other habitats and niches remain underexplored. We collected 61 samples of: (i) biofilms from springs, (ii) aerial microbial mats from buildings and subaerial mats from caves, and (iii) water from borehole wells, caves, alkaline, saline, sulphidic, thermal, and iron springs, rivers, seas, and melted cave ice from five countries (Croatia, Georgia, Italy, Serbia, and Slovenia). We used (q)PCR to detect cyanobacteria (phycocyanin intergenic spacer—PC-IGS and cyanobacteria-specific 16S rRNA gene) and cyanotoxin genes (microcystins—mcyE, saxitoxins—sxtA, cylindrospermopsins—cyrJ), as well as amplicon sequencing and morphological observations for taxonomic identification. Cyanobacteria were detected in samples from caves, a saline spring, and an alkaline spring. While mcyE or sxtA genes were not observed in any sample, cyrJ results showed the presence of a potential cylindrospermopsin producer in a biofilm from a sulphidic spring in Slovenia. This study contributes to our understanding of cyanobacteria occurrence in diverse habitats, including rare and extreme ones, and provides relevant methodological considerations for future research in such environments. Keywords: extreme environments, cylindrospermopsin, sulphidic springs, caves, qPCR, PC-IGS Published in DiRROS: 01.09.2026; Views: 91; Downloads: 76
Full text (9,28 MB) This document has many files! More... This document is also a collection of 1 document! |
2. Data from publication: Functional genomics screening in Chlamydomonas reinhardtii maps the genetic landscape of tolerance to paraquat and diuronTim Godec, Carissa Bleker, Katja Stare, Tjaša Lukan, Valentina Levak, Magda Tušek-Žnidarič, Alexander Betz, Tina Kosjek, Katarina Petra Van Midden, Marina Klemenčič, Francesco Trenti, Graziano Guella, Kristina Sepčić, Friedrich Fauser, Weronika Patena, Martin C. Jonikas, Maruša Kerenčič, Tina Eleršek, Mélanie Pietri, Thomas Rodet, Urban Bren, Marko Jukič, Samo Lešnik, Anže Županič, 2026, research data Keywords: functional genomics, Chlamydomonas reinhardtii, paraquat, diuron, ecotoxicology Published in DiRROS: 22.07.2026; Views: 328; Downloads: 256
Full text (67,19 MB) This document has many files! More... |
3. Raziskave ekološkega stanja Prvega (Jezero pod Vršacem), Petega in Šestega (Dvojno jezero) Triglavskega jezera : končno poročiloNataša Mori, Žiga Ogorelec, Annasibila Požrl, David Stanković, Tina Eleršek, Nika Tivadar, Mojca Vek, Tatjana Simčič, Andrej Kapla, Matjaž Bedjanič, final research report Abstract: V poročilu so predstavljeni rezultati ekološke raziskave Prvega (Jezero pod Vršacem), Petega in Šestega (Dvojno jezero) Triglavskega jezera v dolini Sedmerih Triglavskih jezer. Prvo jezero je najbolj severno ležeče jezero v dolini, ki ima dva stalna pritoka iz dveh potočkov ter je bilo pred letom 1994 tudi poleti popolnoma ali delno prekrito z ledom, snegom in plundro. Po letu 1994 je jezero poleti večinoma brez snega in ledu. Dvojno Triglavsko jezero je bilo od leta 1991 naseljeno z ribami, kar je korenito spremenilo lastnosti obeh jezer, obenem sta jezera tudi pod vplivom planinske koče pri Triglavskih jezerih, ki se nahaja med Močivcem in Petim jezerom. Med letom 2020 in 2023 je, v okviru projekta Vrh Julijcev (Izboljšanje stanja vrst in habitatnih tipov Triglavskem narodnem parku), katerega vodilni partner je JZ Triglavski Nacionalni Park, potekal intenziven izlov rib in druge aktivnosti, kot je odstranjevanje makrofitov. Raziskavo v takšni obliki in obsegu smo izvedli prvič jeseni 2023, nato pa jo ponovili v septembru leta 2024 in 2025. Na terenu smo izmerili fizikalne, kemijske in izbrane biološke parametre jezer, odvzeli vzorce za kemijske analize vode, vzorce zooplanktona, fitoplanktona, fitobentosa (perifitona) ter bentoških nevretenčarjev, popisali prisotnost makrofitov in dvoživk ter rezultate primerjali s preteklimi podatki, pogledali dolgoročne trende in ovrednotili ekološko stanje vseh treh jezer. Raziskava v letu 2025 je nadaljevanje večletnega spremljanja stanja jezer, povzetega v poročilih pripravljenih s strani Nacionalnega Inštituta za biologijo za Triglavski nacionalni park od leta 2019 do leta 2024, hkrati pa tudi nadaljevanje raziskav, ki so se pričele v letu 1989 pod vodstvom biologov z Oddelka za biologijo Univerze Edvarda Kardelja in Inštituta za biologijo ter nadaljevale v 90. letih prejšnjega stoletja in prvem in drugem desetletju tega stoletja pod vodstvom prof. dr. Antona Branclja z Nacionalnega inštituta za biologijo. Prvo jezero je glede na izmerjene parametre v primerjavi z leti 2023 in 2024 ostalo v podobnem stanju z manjšimi odstopanji. Koncentracija klorofila a na gladini se je v Prvem jezeru po enem letu povišala, prav tako tudi koncentracija skupnega dušika na gladini, medtem ko je koncentracija skupnega dušika na dnu malenkost upadla, v primerjavi z letom 2023 pa so vrednosti še vedno nižje. Glede na leti 2023 in 2024 se je koncentracija skupnega fosforja znižala. Dodatne analize izvirov, ki se stekata v jezero so pokazale višje vrednoti nitratov v vzorcih iz izvirov kot v jezeru. Dno jezera tudi letos preraščajo nitaste zelene alge in lasastolistna vodna zlatica. V Petem jezeru se je kemijsko stanje v primerjavi z lanskim letom precej poslabšalo. Nasičenost s kisikom je po štirih letih ponovno padla pod 100% (dno), v primerjavi z leti 2023 in 2024 pa so analize pokazale tudi povišanje koncentracije klorofila a ter skupnega dušika. Presenetljivo pa je, da smo pri Šestem jezeru zaznali pozitivne spremembe, analize klorofila a so pokazale rekordno nizke vrednosti, prav tako analiza skupnega fosforja ter dušika, katerih koncentracija v Šestem jezeru z leti ves čas upada. Dno Dvojnega jezera še vedno povsem preraščajo nitaste zelene alge. Glede na vse zaznane spremembe se predlaga nadaljnje spremljanje stanja. Keywords: visokogorska jezera, ekološko stanje, trofični indeks, kemični in biološki parametri, Dolina Sedmerih Triglavskih jezer, kemijska analiza vode, zooplankton Published in DiRROS: 09.07.2026; Views: 265; Downloads: 2 |
4. Raziskave ekološkega stanja Prvega (Jezero pod Vršacem), Petega in Šestega (Dvojno jezero) Triglavskega jezera : končno poročiloŽiga Ogorelec, Nataša Mori, David Stanković, Tina Eleršek, Maruša Kerenčič, Gaber Gabrovšek, Tatjana Simčič, final research report Abstract: Sredi septembra 2024 se je izvedlo ekološke raziskave treh Triglavskih jezer. Raziskalo se je 1. jezero (Jezero pod Vršacem), v katerem je bilo v zadnjih letih opaženo močno zaraščanje z makrofiti, v letu 2023 pa je jezero imelo tudi povišane koncentracije klorofila a. Predmet raziskav je bilo tudi 5. in 6. oz. Dvojno jezero, na katerem je od 2020 do 2023 potekal intenziven izlov rib in druge aktivnosti projekta Vrh Julijcev. Analiziralo se je fizikalne, kemične in biološke parametre jezer, rezultate primerjalo s preteklimi podatki in tako ocenilo ekološko stanje in trende vseh treh jezer. Raziskave so bile nadaljevanje mnogoletnega monitoringa jezer, povzetega v lanskem poročilu (Raziskave o ekološkem stanju Prvega (Jezero pod Vršacem), Četrtega (Jezero v Ledvicah), Petega in Šestega (Dvojno jezero) ter Sedmega (Črno jezero) Triglavskega jezera). Glede na pretekle raziskave se je stanje v obdobju od 2011 do 2023 v 1. jezeru močno poslabšalo. Koncentracije klorofila a v vodnem stolpcu so izrazito narastle, jezersko dno pa so začeli preraščati makrofiti. V letu 2024 pa je bila koncentracija klorofila že precej nižja kot leto pred tem in kemijsko stanje boljše. Makrofiti v 1. jezeru pa se še vedno širijo in postopoma vse bolj preraščajo jezersko dno. Pri Dvojnem jezeru pa so bile letos opazne izboljšave ekološkega stanja. Že v preteklih letih je bil trend manjših izboljšav pri številnih kemijskih in bioloških parametrih. Izboljšava slednjih pa je bila letos še posebno izrazita pri 5. jezeru. Obe jezeri sta sicer še vedno močno prerastlo z nitastimi algami, zato se predlaga dokončen izlov rib za povrnitev v naravno oz. prvotno ekološko stanje jezera. Keywords: visokogorska jezera, ekološko stanje, trofični indeks, kemični in biološki parametri, Dolina Sedmerih Triglavskih jezer, kemijska analiza vode, zooplankton Published in DiRROS: 09.07.2026; Views: 257; Downloads: 3 |
5. Functional genomics screening in Chlamydomonas reinhardtii maps the genetic landscape of tolerance to paraquat and diuronTim Godec, Carissa Bleker, Katja Stare, Tjaša Lukan, Valentina Levak, Magda Tušek-Žnidarič, Tina Kosjek, Katarina Petra Van Midden, Marina Klemenčič, Kristina Sepčić, Maruša Kerenčič, Tina Eleršek, Urban Bren, Marko Jukič, Samo Lešnik, Anže Županič, 2026, original scientific article Abstract: Functional genomics offers a powerful, unbiased approach to elucidating the molecular mechanisms underlying the toxicity of environmental pollutants. In this study, we applied genome-wide screening in Chlamydomonas reinhardtii to investigate two classical herbicides: paraquat and diuron. Our screen successfully uncovered critical nuclear-encoded pathways that govern susceptibility. For both herbicides, we identified genes regulating the assembly and maintenance of the photosynthetic machinery, highlighting the central role of nuclear control over these chloroplast-localized targets. Beyond these target-related factors, we discovered novel nontarget-site resistance mechanisms. For paraquat, we identified intracellular trafficking as the central determinant of toxicity, experimentally characterizing a P5B ATPase transporter and a fatty acid elongation pathway whose disruption, we propose, converges on the same endomembrane delivery route through sphingolipid depletion. In contrast, our screening data suggest that diuron tolerance may be associated with a metabolic strategy focused on energy conservation, where the inactivation of specific NADPH-consuming enzymes could preserve reducing power for essential antioxidant defense. Collectively, these findings demonstrate that functional genomics can reveal novel, complex modes of action even for well-characterized chemicals, providing the mechanistic resolution required to advance modern ecotoxicological risk assessments. Keywords: paraquat, diuron Published in DiRROS: 09.06.2026; Views: 319; Downloads: 341
Full text (7,27 MB) This document has many files! More... |
6. The advantages of flow cytometry in comparison to fluorometric measurement in algal toxicity testTina Eleršek, 2012, original scientific article Abstract: Fluorometric measurements in algal toxicity tests are very commonly used as surrogate parameters for algal biomass. Although, fluorometry is a powerful technique, we have demonstrated that it is not suitable for determination of toxic effects of chemicals, which alter the fluorescence spectra. We recommendthe flow cytometry as the best technique for detecting algal and/or cyanobacterial cell count and fluorescence per cell. Flow cytometry has many advantages: little volume of algal/cyanobacterial sample required, suitable also for little algal/cyanobacterial cells, distinction between live and dead cells. Furthermore, flow cytometry reveals the early changes in fluorescence spectra as a consequence of the specific chemicals presence or stress, even though the cell count is not yet affected (an early marker for ecotoxicology testing). Keywords: algae, cyanobacteria, ecotoxicity test, fluorescence, flow cytometry Published in DiRROS: 26.02.2025; Views: 1117; Downloads: 1305
Full text (1,04 MB) This document has many files! More... |
7. Proficiency testing and cross-laboratory method comparison to support standardisation of diatom DNA metabarcoding for freshwater biomonitoringValentin Vasselon, Sinziana F. Rivera, Éva Ács, Tina Eleršek, Maša Jablonska, 2025, original scientific article Abstract: DNA metabarcoding of benthic diatoms has been successfully applied for biomonitoring at the national scale and can now be considered technically ready for routine application. However, protocols and methods still vary between and within countries, limiting their transferability and the comparability of results. In order to overcome this, routine use of DNA metabarcoding for diatom biomonitoring requires knowledge of the sources of variability introduced by the different steps of the procedure. Here, we examine how elements of routine procedures contribute to variability between European laboratories. A set of four experiments were performed focusing on DNA extraction and PCR amplification steps to evaluate their reproducibility between different laboratories and the variability introduced by different protocols currently applied by the scientific community. Under the guidance of a reference laboratory, 17 participants from 14 countries performed DNA extraction and PCR amplification in parallel, using the same fixed protocol and their own choice of protocol. Experiments were performed by each participant on a set of standardised DNA and biofilm samples (river, lake and mock community) to investigate potential systematic and random errors. Our results revealed the successful transferability of a protocol amongst labs and a highly similar and consistent ecological assessment outcome obtained regardless of the protocols used by each participant. We propose an “all for one but prove them all” strategy, suggesting that distinct protocols can be used within the scientific community, as long as their consistency is be proven by following minimum standard requirements. Keywords: cross-laboratory experiment, DNA-based approach, ecological status assessment, intercalibration, standardisation, environmental science, biomonitoring, DNA metabarcoding, benthic diatoms Published in DiRROS: 17.01.2025; Views: 1053; Downloads: 895
Full text (5,97 MB) This document has many files! More... |
8. A new quantitative PCR assay for detection of potentially anatoxin-producing cyanobacteriaMaša Jablonska, Tina Eleršek, 2025, original scientific article Abstract: Anatoxins (ATX) are globally occurring toxins produced by some species of cyanobacteria in aquatic habitats. They can cause acute poisoning in animals, leading to muscle paralysis and respiratory failure, and might also pose a long-term health risk to humans. Thanks to advances in molecular methods and genomic knowledge, it is now possible to rapidly detect and quantify the genes associated with cyanotoxin production for most major groups of cyanotoxins except ATX. The aim of this study was to develop and validate a new quantitative PCR (qPCR) assay for general detection of all potential ATX producers in the environment. After specificity testing in silico and in vitro with 16 cyanobacterial strains (endpoint PCR, amplicon sequencing and qPCR), two assays targeting the anaC gene were thoroughly validated for linearity, amplification efficiency, sensitivity, dynamic range, inter-assay and intra-assay variability, and the influence of background DNA. The assays were then applied to 144 environmental samples of plankton and biofilm from lakes and rivers whose ATX content had previously been measured by liquid chromatography with tandem mass spectrometry (LC-MS/MS). Amplification efficiency of the two designed assays was between 94% and 103%, and the limits of quantification and detection were up to, but mostly below, 322 and 32 cells/mL, respectively. Both assays showed better or equal specificity in cyanobacterial cultures than currently available PCR assays and were able to predict the presence of ATX detected by LC-MS/MS in most environmental samples (83 % in plankton and 52–62% in biofilm). A higher number of discrepancies between qPCR and LC-MS/MS results in biofilm than in plankton samples indicates limited knowledge and sparse genomic data on benthic cyanobacteria. These assays are the first published general qPCR assays targeting all ATX producers and could provide water managers with a rapid and cost-effective risk assessment to better protect human and animal health. Keywords: anatoxins (ATX), cyanobacteria, qPCR assay, anaC gene, LC-MS/MS, environmental microbiology, environmental science, toxicology, molecular biology Published in DiRROS: 17.12.2024; Views: 1352; Downloads: 732
Full text (1,49 MB) This document has many files! More... |
9. Preiskave kakovosti vode ribnika Tivoli in Koseškega bajerja : končno poročiloMateja Germ, Urška Kuhar, Alenka Gaberščik, Tina Eleršek, Gorazd Urbanič, Gorazd Kosi, Majda Ivanušič, Dušan Fortuna, Mojca Hrovat, Maja Pavlin Urbanič, Barbara Debeljak, final research report Abstract: Vodna telesa, kot sta Tivolski ribnik in Koseški bajer, so pomembni elementi mest. Kot antropogeni tvorbi sta pomembna tako z vidika naravne kot tudi kulturne dediščine. Raziskave so pokazale, da predstavljajo ribniki v spremenjeni krajini, kjer so vodotoki večinoma regulirani in naravni obrežni pasovi okrnjeni ali celo odstranjeni, habitate in zatočišča za različne ptice in žuželke. To je posebej pomembno v mestih, kjer je biotska pestrost zaradi človekovih posegov močno zmanjšana. Z vidika ekosistemskih storitev imajo ribniki pomembno socialno vlogo, saj njihova okolica predstavlja mesto za sprostitev, sama vodna telesa pa lahko služijo tudi v izobraževalne namene. Njihova vloga je tudi podporna, saj uravnavajo okoljske razmere (blažijo temperaturna nihanja in povečujejo vlažnost zraka) na območju. Zaradi intezivnih bioloških procesov se različne snovi, ki prihajajo v ribnike s spiranjem in pritoki, tam razgradijo ali spremenijo. Vse vloge pa so povezane z celovitostjo življenjske združbe in uravnoteženostjo procesov v ribnikih, saj je znano, da je lahko ekološki potencial siromašnih evtrofnih sistemov močno zmanjšan.
Za oceno učinkov v letu 2011 izvedene sanacije ribnika Tivoli ter ovrednotenje stanja Koseškega bajerja smo v letih 2012 in 2013 v skladu s projektno nalogo Preiskave kakovosti vode ribnika Tivoli in Koseškega bajerja opravili preiskave obeh ribnikov. Izvedli smo vzorčenje fitoplanktona, bentoških nevretenčarjev, fitobentosa in makrofitov ter opravili meritve in vzorčenje vode za fizikalno-kemijske analize. V končnem poročilu so zbrani rezultati analiz, ocenjeno je stanje obeh vodnih teles ter predlagani ukrepi za izboljšanje stanja. Ker metodologija za izdelavo ocene ekološkega potenciala še ni pripravljena, smo vodni telesi uvrstili v trofične kategorije. Izjema je le vrednotenje na osnovi bentoških nevretenčarjev.
Keywords: ekologija sladkih voda Published in DiRROS: 16.09.2024; Views: 1375; Downloads: 1699
Full text (3,18 MB) This document has many files! More... |
10. Vzorčenje in analiza bioloških vzorcev fitobentosa; vzorčenje in analiza 10 vzorcev nabranih na potencialnih referenčnih odsekih : (končno poročilo)Gorazd Kosi, Milijan Šiško, Tina Eleršek, final research report Abstract: V poletnem obdobju 2014 smo vzorčevali fitobentos na 10 lokacijah. Izbrane lokacije so nam posredovali z Inštituta za vode RS. Vsa izbrana mesta naj bi predstavljala referenčna mesta. Nalogo smo izvedli skladno s projektno nalogo, ki so jo pripravili sodelavci Inštituta za vode RS. Program dela Nacionalnega inštituta za biologijo smo v celoti izvedli (projektna naloga; „Vzorčenje in analiza bioloških vzorcev fitobentosa; vzorčenje in analiza 10 vzorcev nabranih na potencialnih referenčnih odsekih„ pogodba: IZV št.pog38/14-SP). V tiskani verziji poročila podajamo podatke o fitobentosu, za diatomeje, podatke o osnovnih fizikalno kemijskih lastnostih vode ter opažanja na terenu (protokol vzorčevanja). Za posamezne lokacije smo izračunali saprobni in trofični indeks ter pripadajoče REK vrednosti. Elektronski verziji poročila smo dodali še fotografije vzorčevanih mest. Podatke bomo, če bodo izkazovali referenčne razmere, kasneje uporabili pri korekciji referenčnih razmer za nekatere tipe slovenskih vodotokov. Keywords: voda, vzorčenje, metode Published in DiRROS: 16.09.2024; Views: 1304; Downloads: 709
Full text (331,73 KB) This document has many files! More... |