1. Breme raka v občini Kanal ob Soči in Goriški statistični regiji ter potencialna povezanost z okoljskimi onesnaževali zaradi sosežiga odpadkovVesna Zadnik, Teja Oblak, Amela Duratović Konjević, Mojca Birk, Sonja Tomšič, Ana Mihor, Tina Žagar, 2025, professional article Abstract: Izhodišče: V občini Kanal ob Soči so prebivalci dolgotrajno izpostavljeni preteklemu onesnaženju z azbestom ter sodobnim izpustom iz sosežiga odpadkov v cementarni. Prispevek obravnava časovne trende raka z osredotočenostjo na mezoteliom ter ocenjuje povezavo med okoljskimi onesnaževali in pojavnostjo raka. Metode: Na podlagi podatkov Registra raka Republike Slovenije so predstavljeni trendi starostno standardiziranih stopenj (SSS) incidence in umrljivosti za vse rake (2001–2020) in mezoteliom (2001–2022) v Kanalu ob Soči, Goriški statistični regiji in Sloveniji. Povzeti so izsledki krovnega pregleda literature o povezavi med rakom in onesnaževali pri sosežigu (1980–2023) ter opisno-korelacijske geografske analize za tveganje raka (vsi, pljučni, ne-Hodgkinov limfom, sarkomi) v obdobju 2011–2020 glede na ocene PM10 in kroma (Cr) v tleh v štirih občinah (Kanal ob Soči, Tolmin, Nova Gorica, Brda). Rezultati: Incidenca raka v Kanalu ob Soči je višja kot v Goriški regiji in Sloveniji zaradi več mezotelioma, vendar SSS ostaja stabilna, medtem ko v Goriški in Sloveniji narašča. Vrh mezotelioma v Sloveniji je nastopil okoli leta 2004, od obdobja 2014–2022 beležimo letni upad za 3,1 %. Dokazov o povezavi med rakom in onesnaževalci iz sosežiga ni; povezav s PM10 in Cr nismo ugotovili. Keywords: rak, onesnaževala, sosežig odpadkov Published in DiRROS: 21.01.2026; Views: 164; Downloads: 62
Full text (5,09 MB) |
2. Assessing the impact of waste co-incineration at the Anhovo cement plant (Slovenia) on the regional cancer burden*Vesna Zadnik, Mojca Birk, Teja Oblak, Maja Jurtela, Sonja Tomšič, Katarina Lokar, Ana Mihor, Nika Bric, Miran Mlakar, Amela Duratović Konjević, Tina Žagar, 2025, original scientific article Abstract: This epidemiological study aims to assess the cancer risk potentially associated with environmental exposure resulting from cement production and waste co-incineration at the Anhovo cement plant in Western Slovenia and to develop a strong and reliable methodological framework for the long-term surveillance of environmentally related cancer risks in small geographical areas. Materials and methods We integrated all the available data sources: cancer cases from the population-based Slovenian Cancer Registry; background population; and available measurements on exposure to air PM10 particles and chromium (Cr) in the soil in the municipality of Kanal and the wider Goriška region. Relative risks of cancer in small geographical areas were estimated using Bayesian hierarchical spatial models and the population attributable fractions of the modelled risk factors were calculated. The point source analysis compared the cancer risk near the cement plant to that in more distant areas. Results The analysis did not reveal any excess cancer incidence in the area of the Anhovo cement plant or an association with the PM10 particles and Cr in the soil. The incidence of mesothelioma remains high in the region, but stable in the last two decades. Conclusions In view of the environmental pollution caused by either historical cement production or the potential impact of current waste co-incineration activities in Kanal, we strongly recommend that a follow-up epidemiological study be carried out in the next 10 to 20 years. The methodological framework established in the present study provides a foundation for the ongoing surveillance of the cancer burden in the region. Keywords: cancer incidence, environmental exposure, cancer data Published in DiRROS: 05.12.2025; Views: 702; Downloads: 0 |
3. Projekt : priprava epidemioloških podlag za uvedbo novih nacionalnih presejalnih programov za raka v SlovenijTina Žagar, Teja Oblak, Ana Mihor, Barbara Mihevc Ponikvar, Maja Jurtela, Mojca Birk, Nika Bric, Sonja Tomšič, Katarina Lokar, Miran Mlakar, Amela Duratović Konjević, Katja Kolenc, Vesna Zadnik, 2025, published scientific conference contribution Keywords: epidemiologija raka, presejalni programi, onkologija Published in DiRROS: 05.12.2025; Views: 732; Downloads: 63
Full text (56,99 KB) |
4. Aggressive anticancer treatment in the last 2 weeks of lifeNena Golob, Teja Oblak, Luka Čavka, Maša Kušar, Boštjan Šeruga, 2024, original scientific article Abstract: Background: There is a concern that terminally ill cancer patients may be aggressively treated due to the rapidly growing possibilities of anticancer treatment. The aim of this study was to evaluate the use of anticancer treatment at the end of life (EoL). Materials and methods: This retrospective study included adult patients with advanced solid cancers who were treated at the Institute of Oncology Ljubljana and died of cancer between January 2015 and December 2019. A multiple logistic regression model was used to assess an association between the aggressiveness of anticancer treatment (i.e. systemic therapy, radiotherapy and surgery) in the last 2 weeks of life and year of death, age at death, sex, prognosis of cancer and enrolment into the specialist palliative care (SPC). Results: We included 1736 patients in our analysis. Overall, 13.7% of patients were enrolled into the SPC and 14.4% received anticancer treatment in the last 2 weeks of life. The odds of receiving anticancer treatment significantly increased over time [odds ratio (OR) 1.15, 95% confidence interval (CI) 1.04-1.27]. There was an increased use of novel systemic therapy (e.g. small-molecule targeted therapy and immunotherapy) at the EoL. Older patients had significantly lower odds to receive anticancer treatment in the last 2 weeks of life as compared to younger patients (OR 0.96, 95% CI 0.95-0.98). As compared to patients receiving only a standard oncology care, those also enrolled into the SPC had significantly lower odds for anticancer treatment in the last 2 weeks of life (OR 0.22, 95% CI 0.12-0.43). Conclusions: Terminally ill cancer patients have increased odds for receiving anticancer treatment, especially novel systemic therapies, in the last 2 weeks of life. Younger patients and those not enrolled into the SPC are at particular risk for anticancer treatment at the EoL Keywords: systemic therapy, aggressive treatment, anticancer drugs, palliative care Published in DiRROS: 18.04.2024; Views: 1200; Downloads: 680
Full text (335,97 KB) This document has many files! More... |
5. |
6. Povezanost med rakom in onesnaževali, ki nastanejo v procesih sežiga in sosežiga odpadkov: krovni pregled literatureTeja Oblak, Tanja Carli, Vesna Zadnik, Niko Samec, Andreja Kukec, 2023, review article Abstract: Izhodišča: V procesih sežiga in sosežiga odpadkov ter proizvodnje cementa se v okolje sproščajo izpusti, ki vsebujejo različna onesnaževala. Z namenom oceniti povezanost med rakom pri poklicno izpostavljenih in okoliških prebivalcih ter izpostavljenostjo okoljskim onesnaževalom iz sežigalnic, naprav za sosežig in cementarn smo si za cilj zadali izdelavo krovnega pregleda literature. Metode: V krovni pregled literature so bile vključene metaanalize in sistematični pregledi literature v angleščini v obdobju od leta 1980 do leta 2023. Iskanje je bilo izvedeno v štirih podatkovnih zbirkah (PubMed, Scopus, Web of Science, Cochrane Reviews). Kakovost je bila ocenjena z orodjema AMSTAR-2 (metodologija) in GRADE (dokazi). Rezultati: Izmed 7.701 opredeljenih dokumentov jih je bilo v končno analizo vključenih 14 (pet metaanaliz, devet sistematičnih pregledov). Obstajajo nizki do zmerni dokazi o povezanosti med sarkomom mehkih tkiv in ne-Hodgkinovim limfomom z izpostavljenostjo dioksinom v okolici sežigalnic I. generacije, česar študije niso dokazale za sežigalnice naslednjih generacij. Zaenkrat ne razpolagamo z dokazi za sosežig. Pri delavcih v cementarnah I. do II. generacije obstaja nekaj zmernih dokazov o povezanosti med incidenco vseh rakov, pljučnega raka, raka ustne votline in žrela, prostate in želodca z izpostavljenostjo šestvalentnemu kromu. Velika večina dokazov je omejenih zaradi mešanih rezultatov, razlik v tehniki vprašanj, heterogenosti in potencialni pristranosti. Zaključek: Obstajajo omejeni dokazi o povezanosti med rakom in izpostavljenostjo onesnaževalom iz sežigalnic I. in cementarn I. do II. generacije. Za oceno morebitne povezanosti med rakom in onesnaževali iz najsodobnejših naprav za sosežig je smiselno načrtovati ciljane epidemiološke študije in študije notranje izpostavljenosti z uporabo humanega biomonitoringa. Keywords: rak, odpadki, sežig, sosežig, cementarna, onesnaževala Published in DiRROS: 08.01.2024; Views: 1432; Downloads: 607
Full text (189,92 KB) This document has many files! More... |
7. Ocena tveganja za levkemije zaradi nizkofrekvenčnega magnetnega polja pri slovenskih otrocih in mladostnikihTina Žagar, Sonja Tomšič, Sara Korat, Teja Oblak, Vesna Zadnik, 2021, original scientific article Abstract: Izhodišča: Raziskave kažejo, da bi lahko nizkofrekvenčno magnetno polje (NF MP) gostote več kot 0,4 µT povečalo tveganje za nastanek otroških levkemij. Raziskali smo to tveganje zaradi izpostavljenosti NF MP zaradi bivanja v bližini daljnovodov in transformatorskih postaj v Sloveniji.
Metode: Iz Registra raka Republike Slovenije smo pridobili georeferencirane podatke za vse otroke in mladostnike, stare 0–19 let, zbolele z levkemijo v letih 2005–2016, ter za referenčno populacijo vseh enako starih otrok in mladostnikov. Razdelili smo jih v pet skupin glede na izpostavljenost NF MP v okolici daljnovodov in transformatorskih postaj. Za oceno izpostavljenosti NF MP smo uporabili modelirane vrednosti na drobni prostorski mreži. Relativno tveganje za levkemije smo ocenili s standardiziranim količnikom incidence. Dodatno smo raziskali časovni trend pojavljanja levkemij v obdobju 1967–2016 ter geografsko razporejanje.
Rezultati: V letih 1967–2016 je za levkemijami zbolelo 841 otrok in mladostnikov (16 na leto). V letih 2005–2016 je velika večina vseh otrok in mladostnikov (99,5 %) v Sloveniji živela na območjih z NF MP, manjšim od 0,1 μT. Med 195 primeri levkemij se je v 0,1 ≤ NF MP < 0,2 µT blizu daljnovodov razvrstil eden (SKI = 2,4, IZ: 0,1−13,3), v bližini transformatorskih postaj pa pet primerov (SKI = 3,0; IZ: 0,97−7,0). V področju gostote NF MP, večje od 0,2 μT, ni bilo zbolelih. Levkemije se niso statistično značilno geografsko razporejale.
Zaključki: V Sloveniji nobenega primera levkemij med slovenskimi otroci in mladostniki, starimi do vključno 19 let, ki živijo v okolici daljnovodov in transformatorskih postaj, ne moremo pripisati vplivu izpostavljenosti NF MP.
Keywords: ocena tveganja, otroci, levkemije, nizkofrekvenčno magnetno polje, daljnovodi, transformatorske postaje Published in DiRROS: 14.12.2021; Views: 2981; Downloads: 1120
Full text (561,41 KB) This document has many files! More... |