1. Raziskave gozdnih tal in rizosfere ter njihov vpliv na nekatere fiziološke parametre gozdnega drevja v izbranih gozdnih ekosistemih, sestojnih tipih in razvojnih stadijih gozda : elaboratHojka Kraigher, Gregor Božič, Matjaž Čater, Miran Čas, Dušan Jurc, Maja Jurc, Polona Kalan, Lado Kutnar, Anton Kralj, Robert Robek, Primož Simončič, Igor Smolej, Mihej Urbančič, Matej Rupel, Jurij Diaci, Helena Šircelj, Tomaž Sinkovič, Cvetka Ribarič-Lasnik, Samar Al Sayegh-Petkovšek, Julija Beričnik-Vrbovšek, Andrej Piltaver, Reinhard Agerer, Tadeja Trošt Sedej, Urša Vilhar, 1999 Keywords: gozdna tla, rizosfera, gozdno drevje, fiziološki parameter, raziskovalna ploskev, Pokljuka, Kočevska Reka, stres, vpliv na gozd DiRROS - Published: 12.07.2017; Views: 2959; Downloads: 773
Fulltext (10,11 MB) |
2. Fitoremediacija s kovinami onesnaženih tal z uporabo sadik drevesSamar Al Sayegh-Petkovšek, Gregor Božič, Hojka Kraigher, Tom Levanič, Boštjan Pokorny, 2010 Abstract: Na pehotnem strelišču vojaškega poligona Poček smo opravili poskus fitoremediacije na dveh raziskovalnih ploskvah. Prva ploskev leži na območju pehotnega strelišča in je onesnažena s Pb ter Cu, druga raziskovalna ploskev pa v njegovi okolici, kjer so tla manj obremenjena s kovinami. Zasadili smo juz izbranimi drevesnimi vrstami (Alnus glutinosa L., Acer pseudoplatanus L., Betula pendula Roth., Pinus sylvestris L., Salix caprea L.) po standardiziranem sistemu, izmerili rastne parametre ter določili vsebnosti kovin v koreninah, deblih in poganjkih sadik. Ugotovili smo, da kljub temu da izbrane drevesne vrste kopičijo v koreninah le Cd (BCF = 1,2), druge kovine pas prejemajo v manjših vsebnostih in vrstno specifično, lahko uporabimo večino preučevanih drevesnih vrst predvsem za fitostabilizacijo onesnaženih tal. Ugodno razmerje med bioakumulacijo in translokacijo kovin smo ugotovili za vse drevesne vrste z izjemo ive, kjer je prenos Cd v liste precejšen (TF = 6,9). Upoštevaje rastne parametre in privzem kovin v sadike je najprimernejša vrsta za remediacijo obravnavanega območja rdeči bor, najmanj pa iva. Keywords: fitoremediacija, sadike dreves, rastni parametri, privzem kovin, pehotno strelišče DiRROS - Published: 12.07.2017; Views: 3024; Downloads: 1052
Fulltext (3,36 MB) |
3. Ocena tveganja zaradi prehoda svinca (Pb) iz tal prek prehranjevalne verige v male sesalce (na primeru pehotnih strelišč)Samar Al Sayegh-Petkovšek, Davorin Tome, Boštjan Pokorny, 2010 Abstract: Na območju izbranih pehotnih strelišč Slovenske vojske (Apače, Bač, Bloška polica, Crngrob, Mačkovec, Poček) smo ugotavljali vsebnosti Pb v mišicah in jetrih malih sesalcev (travniška voluharica (Microtus agrestis), rumenogrla miš (Apodemus flavicollis), gozdna rovka (Sorex araneus), poljska rovka (Crocidura leucodon)) ter njihovih prehranskih virih z namenom potrditi uporabnost malih sesalcev kot bioindikatorjev za ugotavljaje stopnje onesnaženosti pehotnih strelišč s Pb in oceniti tveganje, ki ga za male sesalce povzroča prehranjevanje s prehranskimi viri z območja pehotnih strelišč. V jetrih malih sesalcev smo izmerili povečane vsebnosti Pb. Slednje nakazuje, da so vir Pb v njihovih tkivih lahko pehotna strelišča, vnos tega elementa pa poteka najverjetneje prek prehranskih virov, saj so bile ugotovljene povečane vsebnosti Pb v rastlinskih vzorcih in deževnikih, vzorčenih na pehotnih streliščih. Na podlagi predstavljenih rezultatov zaključujemo, da pehotna strelišča lahko pomenijo ekološko tveganje za receptorske organizme (travniška voluharica), kljub temu da se obremenjenost sPb razmeroma hitro zmanjšuje z oddaljenostjo od zaščitnih nasipov, ki vsebujejo največje vsebnosti Pb. Keywords: pehotna strelišča, svinec, mali sesalci, travniška voluharica, rumenogrla miš, poljska rovka, gozdna rovka, deževniki, ocena tveganja DiRROS - Published: 12.07.2017; Views: 2969; Downloads: 1000
Fulltext (458,31 KB) |
4. Prvi seznam makromicet s širšega območja Šaleške dolineSamar Al Sayegh-Petkovšek, Boštjan Pokorny, Andrej Piltaver, 2003 Abstract: V letu 2001 in 2002 smo popisovali makromicete v Šaleški dolini in njeni okolici. Evidentirali smo 316 vrst makromicet, med njimi 14 vrst s slovenskegaseznama zavarovanih gliv: knežja mušnica ali karželj (Amanita caesarea), velikoluska mušnica (Amanita strobiliformis), votlobetni gobanček (Boletinus cavipes), kraljevi goban (Boletus regius), luskasti različek navadne lisičke (Cantharellus cibarius var. amethysteus), žolta lisička (Craterellus lutescens), švicarski polžar (Chroogomphus helveticus), čokata žilolistka (Gomphus clavatus), rožnati slinar (Gomphidius roseus), modreči bledotrosnik (Gyroporus cyanescens), bleščava luskarica (Phaeolepiota aurea), hrastov glivec (Sparassis brevipes), črni kuštravec (Strobilomyces strobilaceus) in orjaška kolobarnica ali čebular (Tricholoma colossus). Poleg zavarovanih smo evidentirali številne redke vrste. Pojavljanje zavarovanih in redkih vrst nakazuje njihovo veliko pestrost, zato predlagamo nadaljnjo sistematično inventarizacijo makromicet Šaleške doline. Pojavljanje gliv smo ocenili z bioindikativnega vidika in ga hkrati primerjali s seznami ogroženih gliv Evrope. Keywords: makromicete, inventarizacija, biotska pestrost, Šaleška dolina DiRROS - Published: 12.07.2017; Views: 2890; Downloads: 973
Fulltext (2,17 MB) |
5. Tipi ektomikorize, značilni za šest mesecev stare semenke smrekeSamar Al Sayegh-Petkovšek, Hojka Kraigher, 1998 Keywords: ektomikoriza, Picea abies, smreka, semenka, mikorizni potencial, tip ektomikorize, gozdno rastišče, onesnaženost tal DiRROS - Published: 12.07.2017; Views: 2653; Downloads: 889
Fulltext (2,52 MB) |
6. Vsebnosti Cd, Pb, Hg in As v trosnjakih gliv iz gozdnate krajine Šaleške dolineSamar Al Sayegh-Petkovšek, Boštjan Pokorny, Cvetka Ribarič-Lasnik, Jaroslav Vrtačnik, 2002 Keywords: onesnaženost okolja, kadmij, svinec, živo srebro, arzen, glive, bioindikacija, Šaleška dolina DiRROS - Published: 12.07.2017; Views: 3103; Downloads: 990
Fulltext (1,90 MB) |
7. |
8. Pregled vsebnosti Cd, Hg, Pb in As v trosnjakih evropskih vrst gliv iz gozdne krajineSamar Al Sayegh-Petkovšek, Boštjan Pokorny, 2011 Abstract: Kadmij (Cd), živo srebro (Hg), svinec (Pb) in arzen (As) so kovine, ki se naravno ali kot posledica človekove dejavnosti pojavljajo v okolju, tudi v gozdni krajini, kjer so rastišča številnih evropskih vrst gliv. Namen članka je bil pripraviti pregled vrst in količin izbranih kovin v trosnjakih gliv terprimerjati lastne raziskave, opravljene v različno onesnaženih območjih v Sloveniji (Zgornja Mežiška, Šaleška in Poljanska dolina), s podatki evropskih raziskav. Vsebnosti kovin v trosnjakih gliv iz neonesnaženih območij pravilomanajdemo v naslednjih intervalih: <0,5 mg/kg suhe teže (Cd), < 0,5 mg/kg do 10 mg/kg suhe teže (Hg), < 0,5 mg/kg do 5 mg/kg suhe teže (Pb) in < 0,5 mg/kg do 1 (2) mg/kg suhe teže (As). Na podlagi pregleda vsebnosti izbranih kovin v trosnjakih gliv ugotavljamo, da sta problematični kovini predvsem Cd in Hg. Omenjeni kovini lahko dosegata velike vsebnosti celo v glivah, ki rastejo v neonesnaženih območjih. Za vse analizirane kovin je značilno, da v trosnjakih gliv iz močno onesnaženih območji dosegajo velike, celo ekstemne vsebnosti, ki nekajkrat prekoračujejo vsebnosti iz neonesnaženih območij. Upoštevaje primerjavo z evropskimi raziskavami ugotavljamo, da je Zgornja Mežiška dolina obremenjena s Pb in Cd, Šaleška dolina pa s Cd in As. Keywords: Cd, Pb, Hg, As, makromicete, trosnjaki gliv, pregled DiRROS - Published: 12.07.2017; Views: 2767; Downloads: 968
Fulltext (485,54 KB) |
9. Obremenjenost trosnjakov užitnih vrst gliv iz Šaleške in Zgornje Mežiške doline z izbranimi kovinami (Cd, Hg, Pb, As), s poudarkom na oceni tveganja za prehranjevanje ljudiSamar Al Sayegh-Petkovšek, Boštjan Pokorny, 2011 Abstract: Vsebnosti Cd, Pb, Hg in As smo izmerili v trosnjakih različnih vrst gliv iz okolice nekdanje topilnice svinca (Zgornja Mežiška dolina) in največjega termoenergetskega objekta v Sloveniji (Šaleška dolina) z namenom, da napravimo primerjavo med obema območjema ter drugimi evropskimi raziskavami in ocenimo tveganje za zdravje ljudi zaradi prehranjevanja s trosnjaki užitnih vrst gliv. V Šaleški dolini odsvetujemo uživanje poljskega in hostnega kukmaka, poletnega gobana ter vijoličaste bledivke, v Zgornji Mežiški dolini pa jesenskega gobana, betičaste prašnice, brezovega turka, sivorumene mraznice in orjaškega dežnika. Za nekatere vrste gliv predlagamo omejitve pri njihovem uživanju. Med analiziranimi kovinami je Cd najbolj problematičen v obeh raziskovalnih območjih, saj ravno vsebnost Cd največkrat zmanjšuje dopustno količino zaužitih trosnjakov gliv. zaradi prepoznanega tveganja za zdravje ljudi predlagamo vzpostavitev biomonitoringa v degradiranih območjih v Sloveniji, kjer podobnih raziskav še ni bilo (Jesenice, Celjska kotlina), in v tradicionalno nabiralniških območjih (Pokljuka, Smrekovec). Keywords: Cd, Hg, Pb, As, trosnjaki gliv, ocena tveganja, Šaleška dolina, Zgornja Mežiška dolina DiRROS - Published: 12.07.2017; Views: 2634; Downloads: 1010
Fulltext (675,67 KB) |
10. Raznovrstnost tipov ektomikorize v bukovih sestojih različno onesnaženih gozdnih ploskevSamar Al Sayegh-Petkovšek, 2004 Abstract: V obdobju od 1998 do 2001 smo z mikobioindikacijsko metodo analizirali tipe ektomikorize in določili njihovo raznovrstnost v standardnih volumnih tal različno onesnaženih gozdnih raziskovalnih ploskev bukovih sestojev. Gozdne raziskovalne ploskve so bile izbrane v bližini termoenergetskih objektov (onesnaženo območje: Zavodnje - Prednji vrh in Zasavje - Dobovec) in v okoliciKočevske Reke (referenčno, neonesnaženo območje: Preža in Moravške gredice). Identificirali smo 88 različnih tipov ektomikorize iz skupnega števila 95.044 kratkih korenin. Izračunali smo biodiverzitetne indekse (Shannon-Weaverjev indeks, indeks vrstnega bogastva in indeks izenačenosti) inugotovili, da raznovrstnost tipov ektomikorize v talnih vzorcih onesnaženih ploskev ni bistveno zmanjšana, kar povezujemo z vitalnostjo bukovih sestojev. Keywords: ektomikoriza, tipi ektomikorize, biodiverziteta, indeksi biodiverzitete, Fagus sylvatica L., gozdne raziskovalne ploskve DiRROS - Published: 12.07.2017; Views: 2592; Downloads: 959
Fulltext (338,51 KB) |