Digital repository of Slovenian research organisations

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


Query: "author" (Robert Brus) .

1 - 10 / 54
First pagePrevious page123456Next pageLast page
1.
Sedem desetletij metasekvoje (Metasequoia glyptostroboides Hu et Cheng) v Sloveniji
Iza Petek, Gregor Božič, Dušan Jurc, Kristjan Jarni, Robert Brus, 2024, review article

Abstract: Metasekvoja (Metasequoia glyptostroboides Hu et Cheng) je ena najpozneje odkritih drevesnih vrst na Zemlji in hkrati zelo stara vrsta, ki se morfološko skozi milijone let skoraj ni spremenila. Odkrita je bila šele sredi 20. stoletja na Kitajskem, le nekaj let za tem, ko so znanstveniki odkrili njene fosilne ostanke in predvidevali, da gre za izumrlo vrsto. Po odkritju se je o metasekvoji veliko govorilo in pisalo, sadili so jo po vsem svetu z namenom preučevanja, saj je bilo odkritje živih osebkov senzacija za ves botanični svet. Danes se je v luči podnebnih sprememb in ob iskanju novih možnosti za večjo odpornost gozda metasekvoja kot potencialno uporabna vrsta zopet znašla pod drobnogledom. Njeno močno užlebljeno deblo in obstojnost odmrlih vej lahko predstavljajo težavo pri obdelavi njenega proti glivam sicer zelo odpornega lesa, hkrati pa zaradi edinstvenega videza deluje izredno estetsko predvsem v urbanem okolju. Kot gospodarsko vrsto jo uporabljajo ponekod na Kitajskem, v Evropi jo sadijo predvsem v testnih nasadih in v urbanem okolju. V preglednem prispevku je po sedmih desetletjih prisotnosti metasekvoje v Sloveniji podrobneje predstavljena zgodovina njenega odkrivanja, dosedanja uporaba in ocenjen je njen prihodnji potencial.
Keywords: Slovenija, Metasequoia glyptostroboides, zgodovina, odkritje, lastnosti, drevesne vrste
Published in DiRROS: 22.12.2024; Views: 440; Downloads: 105
.pdf Full text (2,40 MB)

2.
3.
Morfološka variabilnost črnike (Quercus ilex L.) v Sloveniji
Martin Jež, Robert Brus, Kristjan Jarni, 2024, original scientific article

Abstract: V članku je predstavljena črnika (Quercus ilex L.), ena glavnih drevesnih vrst evmediteranske flore na območju Slovenije, kjer raste na razpršenih nahajališčih na severni meji svojega naravnega areala. Glavni namen raziskave je bil preučiti morfološko variabilnost njenih listov. V raziskavo je bilo vključenih sedem naravnih populacij črnike v Sloveniji. Morfometrijska analiza je pokazala veliko variabilnost listov in značilne razlike med populacijami, ki smo jih potrdili pri skoraj vseh preučevanih morfoloških znakih. Na podlagi ugotovljenih morfoloških razlik lahko slovenske populacije razdelimo v tri geografskomorfološke skupine: i) populacije na Goriškem (Sabotin, Sv. Gora in Lijak), ii) Nanos - Osp in iii) populaciji v dolini reke Dragonje. Morfološka variabilnost kot odsev genetske variabilnosti je posledica prilagoditve na lokalne okoljske razmere. Črnika v Sloveniji za zdaj ni ogrožena vrsta, vendar bi bilo pri morebitnih aktivnih varstvenih ukrepih za njeno ohranjanje smiselno čimbolj upoštevati ugotovljene tri geografsko-morfološke skupine.
Keywords: črnika, Quercus ilex, morfološka variabilnost, Slovenija, drevesni listi
Published in DiRROS: 12.09.2024; Views: 777; Downloads: 722
.pdf Full text (1,50 MB)

4.
Phytoplasmas associated with declining of hazelnut (Corylus avellana) in Slovenia
Nataša Mehle, Nejc Jakoš, Miro Mešl, Jože Miklavc, Boštjan Matko, Mojca Rot, Alenka Ferlež Rus, Robert Brus, Marina Dermastia, 2019, original scientific article

Abstract: Hazelnut (Corylus avellana) is cultivated on 118 ha and ranks eighth in Slovenian fruit growing production, representing 2.8% of the total area of fruit plantations in the country. However, decline of some of the trees appeared in 2012 in two plantations located in eastern Slovenia. Together these orchards cover 5 ha, with around 1600 trees planted 12 to 15 years ago. By October 2018, ~12% of these trees had died, and an additional 12% showed decay symptoms. The dead and dying trees were scattered throughout both orchards, with no apparent pattern. The most affected cultivar was ‘Istrska dolgoplodna leska’. Using molecular diagnostic methods, we showed infection of symptomatic trees with three unrelated phytoplasmas: ‘Candidatus Phytoplasma fragariae’, of the 16SrXII-E phytoplasma subgroup, and phytoplasma of the 16SrV and 16SrIX groups. In 2018, the presence of ‘Ca. P. fragariae’ and/or phytoplasma of 16SrV group were confirmed in decayed hazelnut trees in eastern, north-eastern, central, south-eastern and western Slovenia. ‘Ca. P. fragariae’ has also been detected in a forest in south-western Slovenia, for Acer campestre, Carpinus betulus, Crataegus laevigata, Fraxinus ornus and Quercus petraea. All infected forest trees showed unusual dense proliferation of sprouts from roots and/or trunks. Molecular characterisations of partial 16S rRNA, secY, map and ribosomal protein genetic locus of hazelnut 16SrV phytoplasma isolates show that they are identical to isolates that can cause grapevine flavescence dorée disease. Here, the results of our recent study and the open questions on this burning issue for hazelnut production are presented.
Keywords: Corylus avellana, ʼCandidatus Phytoplasma fragariaeʼ, 16SrV phytoplasma group, 16SrIX phytoplasma group, decline
Published in DiRROS: 24.07.2024; Views: 360; Downloads: 243
URL Link to full text
This document has many files! More...

5.
6.
7.
8.
9.
10.
Search done in 0.33 sec.
Back to top