Digital repository of Slovenian research organisations

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


Query: "author" (Primož Simončič) .

41 - 50 / 103
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
41.
On the use of R programming language in the analyses of spatial data
Milan Kobal, Andrej Ceglar, Klemen Eler, Barbara Medved Cvikl, Luka Honzak, Primož Simončič, David Hladnik, 2013, original scientific article

Abstract: R is a powerful and increasingly popular programming language with strong graphical and presentation features and large expanŽdability. Although primarily intended for statistical computing, R has paved its way to the field of GIS through the development of specialized extension packages. It offers a wide range of functions at all GIS levels: data acquisition, data manipulation, graphical reŽpresentation and quantitative analysis. The paper presents R as an open source alternative to the existing commercial GIS software. It proves especially well when advanced quantitative methods on spatial data are needed (e.g. spatial modelling). We demonstrate R capabilities through spatial analysis of forest area in Snežnik (South Slovenia), where the possibilities of data import, conversion and export into various GIS formats and possibilities of geostatistics, spatial modelling and spatial visualization are demonstrated.
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 5073; Downloads: 2677
.pdf Full text (2,43 MB)

42.
43.
Fenološke faze dreves na ploskvah intenzivnega monitoringa gozdnih ekosistemov v Sloveniji
Urša Vilhar, Mitja Skudnik, Primož Simončič, 2013, original scientific article

Abstract: Preučevanje razvojnih faz gozdnega drevja v dolgem časovnem nizu je vse pomembnejše orodje za ugotavljanje medsebojne odvisnosti vremenskih spremenljivk in z njimi povezanih bioloških odzivov. V naši raziskavi smo analizirali nastop fenofaz prvih listov in iglic ter splošnega rumenenja listja za listavce na 11 ploskvah intenzivnega monitoringa gozdnih ekosistemov v Sloveniji v letih od 2004 do 2011. Obravnavali smo fenofaze za dob (Quercus robur L.) na ploskvah Krakovski gozd in Murska šuma; bukev (Fagus sylvatica L.) na ploskvah Lontovž pod Kumom, Temenjak na Vinski gori, Borovec v Kočevski Reki, Fondek v Trnovskem gozdu, Gorica v Loškem Potoku; smreko (Picea abies (L.) Karst.) na ploskvah Kladje na Pohorju in Krucmanove Konte na Pokljuki; rdeči bor (Pinus sylvestris L.) na ploskvi Brdo pri Kranju; črni bor (Pinus nigra Arnold) na ploskvi Gropajski Bori pri Sežani. V povprečju je fenofaza prvih iglic (BGS) smreke nastopila na 166 julijanski dan. Za rdeči bor je BGS nastopila na 128 julijanski dan, za črni bor pa 149. julijanski dan. Fenofaza prvih listov (BGS) je za bukev v povprečju nastopila na 128, za dob pa 117. julijanski dan. Splošno rumenenje listov (EGS) za bukevje v povprečju nastopilo na 297, za dob pa 308. julijanski dan. Dolžina vegetacijskega obdobja (LGS) doba je bila v povprečju 75 dni daljša kot za bukev. Ugotavljamo, da se je v obdobju od leta 2004 do 2011 nakazoval zgodnejši nastop fenofaze prvih iglic (BGS) smreke, rdečega bora ter črnega bora na vseh obravnavanih ploskvah. Zgodnejši nastop prvih listov (BGS) bukve in doba smo zaznali le na posameznih ploskvah, ne pa vseh. Kasnejši nastop splošnega rumenenja listov (EGS) za bukev smo zaznali le na dveh ploskvah (Borovec in Gorica), za dob pa smo ugotovili kasnejše pojavljanje EGS le na ploskvi Murska Šuma. Značilna je velika variabilnost dolžine vegetacijskega obdobja (LGS) za bukev in dob po letih. Daljšanje LGS za bukev je statistično značilno za tri ploskve (Fondek, Borovec in Gorica), za dob pa spremembe LGS v opazovanem obdobju niso bile statistično značilne.
Keywords: gozdovi, fenologija, monitoring, gozdni ekosistemi, Slovenija
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4673; Downloads: 2313
.pdf Full text (917,15 KB)

44.
Rastiščne in vegetacijske razmere v GGE Selnica : delavnica Javne gozdarske službe
Lado Kutnar, Mateja Cojzer, Milan Kobal, Ljubo Cenčič, Primož Simončič, 2009, proceedings of professional or unreviewed scientific conference contributions

Keywords: rastišča, vegetacija, Dravsko polje
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 2807; Downloads: 734
.pdf Full text (3,28 MB)

45.
Rastiščne in vegetacijske razmere v GGE Zgornje Dravsko polje : delavnica Javne gozdarske službe
Lado Kutnar, Mateja Cojzer, Mihej Urbančič, Milan Kobal, Ljubo Cenčič, Primož Simončič, 2009, proceedings of professional or unreviewed scientific conference contributions

Keywords: rastišča, vegetacija, Dravsko polje
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 2958; Downloads: 731
.pdf Full text (3,21 MB)

46.
Mikroklimatske razmere v vrzelih in sestojih dinarskega jelovo-bukovega gozda
Urša Vilhar, Primož Simončič, Lučka Kajfež-Bogataj, Klaus Katzensteiner, Jurij Diaci, 2006, original scientific article

Abstract: Mikroklimatske razmere sodijo med dejavnike, ki odločujoče vplivajo na zgradbo, rast, zdravstveno stanje in stabilnost gozdnih ekosistemov. Namen naše raziskave je bil raziskati osnovne mikroklimatske razmere v dveh sestojihin v vrzelih različne velikosti v dinarskem jelovo-bukovem pragozdnem rezervatu (Rajhenavski Rog) ter gospodarskem sonaravnem gozdu (Snežna jama) v vegetacijskem obdobju v letih 2003 in 2004. Spremljali smo temperaturo zraka, temperaturo tal, relativno zračno vlago ter smer in hitrost vetra. V pragozdnem rezervatu so bile povprečne dnevne temperature zraka na 2 m višine nižje kot v gospodarskem gozdu, relativna zračna vlaga pa je bila višja. V gospodarskem gozdu so bile v nasprotju s pričakovanji temperature zraka na sredini Male vrzeli (SMV) višje kot na sredini Velike vrzeli (SVV). Ugotavljamo, da na mikroklimatske razmere poleg zgradbe sestoja in oblikovanost roba vrzeli pomembno vplivajo tudi značilnosti razgibanega kraškega reliefa: naklon terena, ekspozicija ter oblikovanost terena.
Keywords: mikroklima gozda, gospodarski gozd, pragozdni rezervati, vrzeli, tvorba vrzeli, Kočevski Rog
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4371; Downloads: 1816
.pdf Full text (3,79 MB)

47.
Ugotavljanje antropogenega stresa pri bukvi (Fagus sylvatica l.) v Zasavju
Andreja Bienelli-Kalpič, Franc Batič, Primož Simončič, 2006, original scientific article

Abstract: Bukev (Fagus sylvatica L.) je prevladujoča drevesna vrsta v Sloveniji in osrednji Evropi ter kot taka primeren bioindikator zračnega onesnaženja. Bukevs svojo strukturo in funkcijo odseva razmere v okolju in smiselno dopolnjuje fizikalno-kemijske meritve zračnih onesnažil. Zasavje je eno izmed bolj onesnaženih predelov v Sloveniji zaradi industrije, ki je v preteklosti zelo degradirala to območje (rudarstvo, termoenergetika, steklarska industrija, kemična industrija). Vzorčna mesta smo izbrali v bližini ekološkega informacijskega sistema Termoelektrarne Trbovlje, kjer potekajo kontinuirane meritve zračnih onesnažil in meteoroloških parametrov. Kot referenčno mesto smo izbrali Prežo v Kočevski Reki. Stanje izbranih dreves smodoločali na osnovi biokemijskih kazalcev antropogenega stresa (fotosinteznipigmenti, antioksidanti) in mineralne preskrbljenosti dreves. Rezultati so pokazali, da so drevesa v Zasavju v stresu zaradi zračnega onesnaženja, kar potrjujejo statistično značilno večje vsebnosti žvepla, vodotopnih tiolov in manjša vsebnost fotosinteznih pigmentov v listih bukve v primerjavi z referenčnim, manj onesnaženim mestom. Vsebnosti makrohranil so bile na vseh vzorčnih lokacijah zadostne ali celo optimalne.
Keywords: bukev, Fagus sylvatica L., biondikacije, ekofiziološki kazalniki, makrohranila, zračno onesnaževanje, Zasavje
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4398; Downloads: 1902
.pdf Full text (3,79 MB)

48.
49.
50.
Search done in 0.32 sec.
Back to top