1. Growth response of European beech (Fagus sylvatica L.) and Silver Fir (Abies alba Mill.) to climate factors along the Carpathian massivePia Caroline Adamič, Tom Levanič, Mihail Hanzu, Matjaž Čater, 2023, original scientific article Abstract: European forests are becoming increasingly threatened by climate change and more frequent droughts. The likely responses of species to climate change will vary, affecting their competitiveness, their existence, and consequently, forest management decisions and measures. We determined the influence of climate on the radial growth of European beech and silver fir along the Carpathians to find similarities between the two species and the main differences. Along the Carpathian Mountains, seven sites with mature fir–beech stands above 800 m above sea level were selected and analyzed. Our study confirmed different responses depending on species and location. A more pronounced response of tree growth to climate was observed on the eastern side of the Carpathians, while it was less expressed or even absent on the southern sites. Both beech and fir show better radial growth with higher precipitation in July and slower growth with higher average and maximum temperatures in June of the current year. Fir demonstrates a positive correlation between radial growth and temperature in winter, while beech demonstrates a negative correlation between radial growth and temperature in summer. In the 1951–1960 decade, the average tree ring widths in fir and beech were largest at the southern sites compared to the other sites, but since 2011, the southern sites have had the lowest increase while northern sites have had the largest. Both species respond differently to climate and are likely to follow different competitive paths in the future.
Keywords: climate change, dendrochronology, radial growth response, meteorological parameters
Published in DiRROS: 28.06.2023; Views: 452; Downloads: 287
 Full text (7,44 MB)
This document has many files! More... |
2. Zakonodaja in pravni okviri gojenja tujerodnih drevesnih vrst v gozdovih SlovenijePia Caroline Adamič, Robert Brus, Kristjan Jarni, 2022, review article Abstract: Namen raziskave je bil pregled zakonodaje in pravnih okvirjev gojenja tujerodnih drevesnih vrst v slovenskih gozdovih. Na ravni Evropske unije je za uvedbo, uporabo in gospodarjenje s tujerodnimi drevesi pomembnih več pravnih instrumentov, npr. Direktiva Sveta o trženju gozdnega reprodukcijskega materiala, Habitatna direktiva, Uredba o preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst. V slovenski zakonodaji področje njihovega vnosa in potencialnega vpliva ureja predvsem Zakon o ohranjanju narave, pomembni pa so še Uredba o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000), Zakon o gozdovih, Zakon o gozdnem reprodukcijskem materialu, Pravilnik o določitvi provenienčnih območij, Uredba o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah. Iz pravnih aktov izhaja, da za opravljanje gozdarske dejavnosti gojenje tujerodnih dreves v Sloveniji ni prepovedano, doselitev tujerodnih vrst je načeloma dovoljena, za vnos novih tujerodnih vrst pa je potreben ustrezen postopek, ki vključuje presojo vplivov na okolje, odobri pa ga pristojni minister. Slovenska zakonodaja tako ponuja možnosti za gojenje določenih tujerodnih drevesnih vrst, ki bi lahko bile zaradi boljše odpornosti proti biotskim in abiotskim dejavnikom ključne pri prilagajanju gozdov na podnebne spremembe, hkrati pa so zaradi hitre rasti in kakovostnega lesa gospodarsko zanimive.
Keywords: tujerodne drevesne vrste, zakonodaja, gozdni nasadi, gojenja tujerodnih vrst
Published in DiRROS: 28.10.2022; Views: 1519; Downloads: 666
Full text (1,88 MB) |
3. Drevesne naravne vrednote v registru naravnih vrednot SlovenijePia Caroline Adamič, Robert Brus, 2020, original scientific article Abstract: Namen raziskave je bila podrobna analiza registra drevesnih naravnih vrednot Slovenije, ki vsebuje skupaj 2529 dreves in skupin dreves. V raziskavi smo prikazali deleže posameznih drevesnih vrst, njihov geografski izvor, merila vrednotenja, povprečne in največje mere drevesnih vrst, njihove lokacije in nahajališča ter poškodovanost dreves. Ugotovili smo, da je najpogostejša drevesna vrsta v registru lipa (42,67 % dreves) in da 87,4 % vseh dreves v registru pripada avtohtonim vrstam. Od tujerodnih vrst jih največ izvira iz Severne Amerike, po številu osebkov pa je tujerodnih vrst največ iz drugih delov Evrope. Najbolj pogosto merilo vrednotenja je izjemnost drevesa, predvsem obseg in višina, najdebelejše drevo v registru je Gašperjev kostanj (obseg 1104 cm), najvišje pa Sgermova smreka (višina 62 m). Največ izjemnih dreves raste ob domačijah in kmetijah (31,2 %) in v bližini sakralnih objektov (17,9 %). V registru je 36,3 % dreves brez evidentiranih poškodb, 59,6 % je poškodovanih, za 4,1 % pa ni podatka o poškodovanosti. Največja pogostnost dreves je v okolici Ljubljane in na Pohorju. Register vsebuje velik delež zastarelih podatkov, zato bi bilo treba narediti pregled aktualnega stanja drevesnih naravnih vrednot in ga dopolniti z novimi izjemnimi drevesi.
Keywords: drevesne naravne vrednote, register naravnih vrednot Slovenije, drevesna dediščina, izjemna drevesa
Published in DiRROS: 03.09.2020; Views: 3793; Downloads: 2220
Full text (3,29 MB) |
