51. Preživetje bolnikov z rakom, zbolelih v letih 1991-2005 v SlovenijiMaja Primic-Žakelj, Vesna Zadnik, Tina Žagar, Branko Zakotnik, Franc Anderluh, Nikola Bešić, Peter Černelč, Tanja Čufer, Andrej Debeljak, Ibrahim Edhemović, Janez Eržen, Albert-Peter Fras, Eldar Gadžijev, Marko Hočevar, Janez Jazbec, Barbara Jezeršek Novaković, Andrej Kmetec, Elga Majdič, Uroš Mlakar, Mojca Modic, Irena Oblak, Janja Ocvirk, Mirko Omejc, Stanislav Repše, Boris Sedmak, Uroš Smrdel, Mihael Sok, Primož Strojan, Breda Škrbinc, Alojz Šmid, Marjetka Uršič-Vrščaj, Vaneja Velenik, Samo Zver, Matjaž Zwitter, Janez Žgajnar, Mirjana Žumer-Pregelj, 2009, professional monograph Keywords: onkologija, zdravstvena statistika
Published in DiRROS: 14.09.2018; Views: 3211; Downloads: 935
 Full text (8,70 MB) |
52. Prognostični dejavniki in zdravljenje bolnikov s papilarnim mikrokarcinomom ščitniceNikola Bešić, Gašper Pilko, Rok Petrič, 2007, professional article Abstract: Papilarni mikrokarcinom ščitnice (PMKŠ) je po WHO opredeljen kot tumor, velik 1,0 cm ali manjši. V zadnjih letih narašča število preiskav ščitnice z ultrazvokom in število ultrazvočno vodenih tankoigelnih aspiracijskih biopsij, kar omogoča odkrivanje raka, še preden postane klinično zaznaven, zaradi česar narašča incidenca PMKŠ. Bolniki s PMKŠ imajo zelo dobro prognozo, zato se postavlja vprašanje, kako naj jih zdravimo, da bi jih pozdravili, a jim hkrati ne bi po nepotrebnem povzročili škode. Namen naše študije je bil ugotoviti, kateri dejavniki so pri naših bolnikih s PMKŠ povezani s ponovitvijo bolezni. Analizirali smo rezultate o 135 bolnikih s PMKŠ, ki so bili zdravljeni v letih 1976–2002 na Onkološkem inštitutu v Ljubljani. Srednja doba spremljanja bolnikov je bila od enega do 359 mesecev (srednja vrednost 85 mesecev). V tem obdobju se je pri sedmih bolnikih (5,2 %) bolezen ponovila, a nihče ni umrl zaradi bolezni. S statistično analizo z χ2-testom smo ugotovili, da je bila s pogostostjo ponovitve bolezni povezana le velikost tumorja. Z raziskavo smo potrdili opažanja drugih avtorjev, da imajo bolniki s PMKŠ dobro prognozo.
Published in DiRROS: 31.08.2018; Views: 3105; Downloads: 765
Full text (230,54 KB) |
53. Zdravljenje z L-tiroksinom med nosečnostjo pri bolnicah po operaciji ščitniceNikola Bešić, 2010, professional article Abstract: Povišana koncentracija TSH matere med nosečnostjo je povezana z zapleti med nosečnostjo in po njej ter z zastojem razvoja ploda in njegovih možganov. Nosečnice, ki so jim kirurško ali z radiojodom odstranili ščitnico, so glede koncentracije ščitničnih hormonov odvisne od vnosa L-tiroksina s tabletami. V literaturi je izredno malo podatkov o tem, za koliko naj povečamo odmerek L-tiroksina med nosečnostjo pri bolnicah z rakom ščitnice, ki so imele operacijo ščitnice in ablacijo ostanka ščitnice z radiojodom. V prospektivni študiji pri 36 bolnicah z rakom ščitnice, ki jemljejo L-tiroksin v zavornih odmerkih, smo ugotovili, da se lahko koncentracija TSH med nosečnostjo zelo spremeni. TSH je ostal zavrt samo v četrtini primerov. V tretjem trimesečju je bil pri bolnicah, ki so imele zavrt TSH, povprečni odmerek L-tiroksina 160 μg. Pri nekaterih bolnicah smo med nosečnostjo spremenili odmerek L-tiroksina, in sicer v povprečju za 31,5 μg. Vsem nosečnicam, ki jemljejo L-tiroksin, moramo čim prej po zanositvi določiti koncentracijo TSH in ščitničnih hormonov. Svetujemo, da med nosečnostjo koncentracijo hormonov določamo na 4 tedne, da lahko pravočasno spremenimo odmerek L-tiroksina in tako preprečimo porast koncentracije TSH, saj je lahko škodljiv za nosečnico in plod oz. otroka.
Published in DiRROS: 31.08.2018; Views: 2864; Downloads: 697
Full text (134,88 KB) |
54. Potek genetskega svetovanja in testiranja za dedni rak dojk in jajčnikovKatarina Lokar, Nikola Bešić, Cvetka Bilban-Jakopin, Marko Hočevar, Mateja Krajc, Srdjan Novaković, Miljeva Rener, Vida Stegel, Andreja Cirila Škufca Smrdel, Aleš Vakselj, Janez Žgajnar, 2006, professional article Published in DiRROS: 31.08.2018; Views: 2892; Downloads: 800
Full text (724,50 KB) |
55. |
56. Povzetek smernic diagnostike in zdravljenja raka ščitniceFranc Pompe, Damijan Bergant, Nikola Bešić, Snježana Frković-Grazio, Marko Hočevar, Ana Pogačnik, Radka Tomšič, Barbara Vidergar-Kralj, 2004, professional article Published in DiRROS: 31.08.2018; Views: 2979; Downloads: 839
Full text (114,94 KB) |
57. Kirurško zdravljenje raka dojk pri starejših od 80 let : koliko je dovolj?Nikola Bešić, Hana Bešič, Barbara Perić, Gašper Pilko, Rok Petrič, Jan Žmuc, Andraž Perhavec, 2013, original scientific article Abstract: Populacija starejših ljudi se veča, zato se povečuje tudi število bolnic z rakom dojke, ki so starejše od 80 let. Žal ni enotnega mnenja oziroma strokovnih priporočil o tem, kako zdraviti starejše bolnice z rakom dojk. Namen naše retrospektivneštudije je bil ugotoviti, kako kirurško zdravimo raka dojk pri bolnicah, starih 80 let ali več in kakšno je njihovo preživetje.Pregledali smo popise bolezni 154 bolnic z začetnim rakom dojke (povprečna starost 83 let; razpon od 80 do 90 let), ki so bile na Onkološkem inštitutu Ljubljana operirane vobdobju od leta 2000 do leta 2008 in so bile ob operaciji stare 80 let ali več. Zbrali smo podatke o obsegu bolezni, patomorfoloških značilnostih tumorja, načinu zdravljenja,obsegu operacije dojke in pazdušnih bezgavk, ponovitvi bolezni, vzroku smrti, dolžini preživetja in dolžini preživetjaglede raka dojk. Z univariatno in mutivariatno analizo smo ugotavljali povezavo med prognostičnimi dejavniki, vrsto zdravljenja in preživetjem glede raka dojk. Rak dojke je bilomejen na dojko v 28 %, v 47% so bili prisotni regionalni zasevki, obseg bolezni pa ni bil znan v 25 %. Tumorski stadij pT1/pT2 je imelo 75 % bolnic, pT3/pT4 pa je imelo 25 %bolnic. Kirurško zdravljenje je obsegalo: kvadrantektomijov 27 %, mastektomijo v 73 %, izpraznitev pazduhe v 57 %,biopsijo varovalne bezgavke v 18 %, brez posega v pazduho pa je bilo 25 % bolnic. Adjuvantno hormonsko zdravljenje je imelo 88 % bolnic (tamoxifen 53, aromatazni inhibitor 45,kombinacija obeh 37 bolnic), zdravljenje s citostatiki je imelo1,3 % bolnic, obsevanih pa je bilo 16 % bolnic. Ponovitev bolezni smo dokazali v 23 %, v času sledenja od 0,1 do 11 let(mediana 4,45 leta). Lokalno ponovitev bolezni smo dokazali v 10 %, reginalno v 6 % in oddaljene zasevke v 23 %. Petletno preživetje glede raka dojk je bilo pri lokalno omejenem raku 90 %, pri regionalno razširjenem pa 62 %. Ena od bolnicje umrla prvi dan po operativnem posegu zaradi srčnega infarkta. Zaradi raka dojk je umrlo 19 % bolnic, zaradi drugih vzrokov pa 12 % bolnic. Univariatna analiza je pokazala, da so bili z dolžino preživetja zaradi raka dojk povezani naslednji dejavniki: zdravljenje s hormoni pred operacijo, patološki Tstadij, patološki N stadij, operacija dojke, odstranitev vsehpazdušnih bezgavk, operacija bezgavk, estrogenski receptorji,stopnja diferenciacije tumorja, radikalnost kirurškega posega in kirurško zdravljenje v skladu s smernicami. Z multivariatnostatistično analizo smo ugotovili, da so bili patološki T stadij, patološki N stadij in estrogenski receptorji neodvisni prognostični dejavniki za dolžino preživetja zaradi raka dojk. Rezultati naše multivariatne analize kažejo, da so kirurgi ustrezno prilagodili obseg operativnega zdravljenja stadiju bolezni in splošnemu stanju bolnice. Kratko preživetje glede raka dojk je pokazatelj tega, da je rak dojke z zasevki v pazdušnih bezgavkah pri bolnicah, starih 80 let ali več, lahko agresivna bolezen.
Keywords: rak dojke, kirurško zdravljenje, bolnice, starostniki
Published in DiRROS: 31.08.2018; Views: 3581; Downloads: 850
Full text (425,83 KB) |
58. |
59. |
60. Povzetek smernic diagnostike in zdravljenja diferenciranega raka ščitniceNikola Bešić, Marko Hočevar, Damijan Bergant, Barbara Vidergar-Kralj, Olga Blatnik, Veronika Kloboves-Prevodnik, Marta Dremelj, 2017, professional article Abstract: Med vsemi bolniki z raki, ki jih zdravimo, ima raka ščitnice le 1 %. Leta 2013 je bilo po podatkih Registra raka v Sloveniji zdravljenih 160 bolnikov z rakom ščitnice. Porast števila bolnikov z rakom ščitnice v zadnjem desetletju je skoraj v celoti zaradi papilarnega raka ščitnice, še posebno papilarnega mikrokarcinoma, ki ima odlično prognozo. Velika večina bolnikov z rakom ščitnice je povsem ozdravljena. Zaradi dobre prognoze bolnikov z rakom ščitnice je v zadnjem desetletju prišlo do bistvenih sprememb v obravnavi bolnikov z rakom ščitnice. Strokovnjaki z Onkološkega inštituta, Klinike za nuklearno medicino UKC Ljubljana in Inštituta za patologijo Medicinske fakultete v Ljubljani smo pripravili Smernice diagnostike in zdravljenja raka ščitnice, v katerih so opisani sodobni postopki diagnosticiranja in zdravljenja raka ščitnice.
Keywords: rak ščitnice, zdravljenje, diagnostika, diferencirani rak ščitnice, smernice
Published in DiRROS: 13.12.2017; Views: 3914; Downloads: 944
Full text (278,17 KB) |
