1. Aggressive anticancer treatment in the last 2 weeks of lifeNena Golob, Teja Oblak, Luka Čavka, Maša Kušar, Boštjan Šeruga, 2024, original scientific article Abstract: Background: There is a concern that terminally ill cancer patients may be aggressively treated due to the rapidly growing possibilities of anticancer treatment. The aim of this study was to evaluate the use of anticancer treatment at the end of life (EoL). Materials and methods: This retrospective study included adult patients with advanced solid cancers who were treated at the Institute of Oncology Ljubljana and died of cancer between January 2015 and December 2019. A multiple logistic regression model was used to assess an association between the aggressiveness of anticancer treatment (i.e. systemic therapy, radiotherapy and surgery) in the last 2 weeks of life and year of death, age at death, sex, prognosis of cancer and enrolment into the specialist palliative care (SPC). Results: We included 1736 patients in our analysis. Overall, 13.7% of patients were enrolled into the SPC and 14.4% received anticancer treatment in the last 2 weeks of life. The odds of receiving anticancer treatment significantly increased over time [odds ratio (OR) 1.15, 95% confidence interval (CI) 1.04-1.27]. There was an increased use of novel systemic therapy (e.g. small-molecule targeted therapy and immunotherapy) at the EoL. Older patients had significantly lower odds to receive anticancer treatment in the last 2 weeks of life as compared to younger patients (OR 0.96, 95% CI 0.95-0.98). As compared to patients receiving only a standard oncology care, those also enrolled into the SPC had significantly lower odds for anticancer treatment in the last 2 weeks of life (OR 0.22, 95% CI 0.12-0.43). Conclusions: Terminally ill cancer patients have increased odds for receiving anticancer treatment, especially novel systemic therapies, in the last 2 weeks of life. Younger patients and those not enrolled into the SPC are at particular risk for anticancer treatment at the EoL
Keywords: systemic therapy, aggressive treatment, anticancer drugs, palliative care
Published in DiRROS: 18.04.2024; Views: 23; Downloads: 14
 Full text (335,97 KB)
This document has many files! More... |
2. |
3. |
4. |
5. Mobilna paliativna enota Onkološkega inštituta LjubljanaMaja Ebert Moltara, Marjana Bernot, Maja Ivanetič Pantar, Nena Golob, Marta Globočnik Kukovica, Slavica Lahajnar, Branka Stražišar, Iztok Potočnik, Anita Riđić, Suzana Crljenica, Aleš Krajnc, Robert Terbovšek, 2022, review article Abstract: Izhodišče: Del celostne obravnave bolnika z napredovalim rakom je tudi paliativna oskrba, ki bolniku in njegovim bližnjim omogoča kakovostno življenje. Paliativna oskrba se izvaja na dveh ravneh: osnovni in specializirani. Na Onkološkem inštitutu Ljubljana v okviru specializirane paliativne oskrbe izvajamo več dejavnosti: bolnišnično obravnavo bolnikov z najkompleksnejšimi težavami, ambulantno obravnavo za zgodnjo paliativno oskrbo, konziliarno (svetovalno) dejavnost in za bolnike doma telefonsko podporo ter obiske na domu. Mobilna paliativna enota je najnovejša dejavnost, ki se izvaja od septembra 2021. Metode: Analizirali smo podatke vseh bolnikov, vključenih v specializirano paliativno oskrbo med septembrom 2021, od pričetka delovanja mobilne paliativne enote, in koncem avgusta 2022. Opazovali smo starost, spol, kraj stalnega prebivališča, diagnozo ter kraj smrti in primerjali skupino bolnikov, ki so bili obravnavani v okviru specializirane paliativne oskrbe s podporo obiskov na domu, in skupino brez nje. Rezultati: Med opazovanim obdobjem je bilo v vse dejavnosti specializirane paliativne oskrbe Onkološkega inštituta vključenih 1086 bolnikov, od tega smo pri 347 bolnikih (32 % vseh) opravili 574 obiskov na domu (povprečno 1,7 obiska na bolnika (razpon 1–8)). 317 (91 %) bolnikov je imelo svoje stalno prebivališče v osrednjeslovenski regiji, 9 % obiskov je bilo izvedenih izven meja osrednjeslovenske regije. Primerjava skupin bolnikov, napotenih v specializirano paliativno oskrbo z vključitvijo mobilne paliativne enote ali brez nje, jasno kaže večji delež umrlih v domačem okolju, kadar podporo izvajamo tudi z obiski na domu (80 % v primerjavi z 62 %). Zaključek: Mobilna paliativna enota predstavlja pomemben element mreže paliativne oskrbe in zagotavlja pogostejše umiranje v domačem okolju.
Keywords: paliativna oskrba, umiranje, mobilna paliativna enota, onkologija
Published in DiRROS: 06.12.2022; Views: 455; Downloads: 124
Full text (312,81 KB) |
6. Temeljni pojmi in predlagano izrazoslovje v paliativni oskrbiMaja Ebert Moltara, Marjana Bernot, Jernej Benedik, Andrej Žist, Nena Golob, Stanislav Malačič, Maja Kolšek-Šušteršič, Maja Ivanetič Pantar, Blaž Koritnik, Anamarija Meglič, Nevenka Krčevski-Škvarč, 2020, professional monograph Abstract: Paliativna oskrba je v slovenskem prostoru mlada stroka. Z njenim razvojem so se začeli uporabljati številni izrazi, ki so včasih nejasno in nenatančno opredeljeni. Posledica tega je, tako med strokovnjaki kot na splošno v družbi, njeno neustrezno razumevanje. občasno zato prihaja do nesporazumov in posledično tudi do strokovnih napak. Namen izvajanja paliativne oskrbe je zagotoviti čim boljšo kakovost življenja bolnikom z napredujočimi neozdravljivimi boleznimi ter nuditi podporo njihovim bližnjim, v času bolnikove bolezni in po smrti. V paliativni oskrbi zdravstveno osebje veliko bolj kot sicer posveča pozornost celostni obravnavi posameznega človeka, kot osebo z individualnimi telesnimi, psihološkimi, socialnimi in duhovnimi potrebami. To je dinamičen proces, saj se moramo ves čas prilagajati trenutnim potrebam bolnika in njegovih bližnjih ter z aktivnim načrtovanjem učinkovito preprečevati nove in nepotrebne zaplete. Zgodnja paliativna oskrba se v začetku obravnave bolnika z neozdravljivo boleznijo prepleta s specifičnim zdravljenjem. Kasneje, z napredovanjem bolezni, obravnava prehaja v obdobje pozne paliativne oskrbe in obdobje oskrbe umirajočega. Po sodobnih smernicah se paliativna oskrba izvaja celostno, neprekinjeno in integrirano v ostale zdravstvene stroke. Cilj paliativne oskrbe je sledenje vrednotam posameznika in ohranjanje dostojanstva življenja. V prispevku smo zbrali najpogosteje uporabljene izraze s področja paliativne oskrbe. Na podlagi mednarodnih priporočil, lokalnih značilnosti in nacionalnih izkušenj smo jih skušali čim bolj jasno opredeliti za naš prostor. Natančno opredeljeni pojmi paliativne oskrbe in njihova dosledna uporaba bodo vodili k boljšemu medsebojnemu razumevanju strokovnjakov in uporabnikov paliativne oskrbe ter k njenemu kakovostnejšemu izvajanju.
Keywords: paliativna oskrba, zdravljenje, mesebojno sporazumevanje
Published in DiRROS: 04.01.2021; Views: 1828; Downloads: 464
Full text (770,58 KB) |
7. |
8. |
