1. Črevesni mikrobiom pri bolnikih z rakomJakob Ivkovič, Mojca Unk, 2024, review article Abstract: Črevesni mikrobiom predstavlja genetsko zasnovo vseh mikrobov, ki obstajajo v človeškem prebavnem traktu in vsebuje okoli 38 bilijonov mikroorganizmov, ki kodira več kot tri milijone genov. Razvoj novih tehnik molekularnega sekvenciranja je omogočil poglobljeno raziskovanje človeškega mikrobioma, ki je vpleten v presnovo hranil, zdravil, vzdržuje celovito bariero črevesne sluznice, varuje pred patogenimi mikroorganizmi in lahko spreminja imunski odziv gostitelja. Vedno več je dokazov, da je črevesni mikrobiom vpleten v razvoj nekaterih malignih bolezni in vpliva na učinkovitost onkološkega zdravljenja, predvsem na imunoterapijo. Sedanje razumevanje številnih zapletenih interakcij med črevesnim mikrobiomom, gostiteljevim imunskim sistemom, prehrano, zdravili in malignimi celicami temelji na manjših retrospektivnih in opazovalnih raziskavah. Namen tega prispevka je pregled razpoložljivih podatkov o mikrobiomu in naše dosedanje razumevanje vloge črevesnega mikrobioma pri bolnikih z rakom.
Keywords: črevesni mikrobiom, kancerogeneza, imunoterapija, zaviralci imunskih nadzornih točk
Published in DiRROS: 21.05.2025; Views: 123; Downloads: 52
 Full text (289,63 KB) |
2. Efficacy and safety of nintedanib and docetaxel in patients with previously treated lung non-squamous non-small cell lung cancer : a multicenter retrospective real-world analysisLidija Ljubicic, Urška Janžič, Mojca Unk, Ana Sophie Terglav, Katja Mohorčič, Fran Seiwerth, Lela Bitar, Sonja Badovinac, Sanja Pleština, Marta Koršić, Suzana Kukulj, Miroslav Samaržija, Marko Jakopović, 2023, original scientific article Published in DiRROS: 25.07.2024; Views: 623; Downloads: 328
Full text (894,93 KB)
This document has many files! More... |
3. Real-world outcomes, treatment patterns and T790M testing rates in non-small cell lung cancer patients treated with first-line first- or second-generation epidermal growth factor receptor tyrosine kinase inhibitors from the Slovenian cohort of the REFLECT studyNina Turnšek, Rok Devjak, Natalija Edelbaher, Ilonka Osrajnik, Mojca Unk, Dušanka Vidovič, Tina Jerič, Urška Janžič, 2022, original scientific article Abstract: Background. Epidermal growth factor receptor (EGFR) tyrosine kinase inhibitors (TKIs) are effective treatments for EGFR mutation-positive (EGFRm) non-small cell lung cancer (NSCLC). However, routine clinical practice is different between countries/institutions. Patients and methods. The REFLECT study (NCT04031898) is a retrospective medical chart review that explored real-life treatment and outcomes of EGFRm NSCLC patients receiving first-line (1L) first-/second-generation (1G/2G) EGFR TKIs in 8 countries. This study included adult patients with documented advanced/metastatic EGFRm NSCLC with 1L 1G/2G EGFR TKIs initiated between Jan 2015 – Jun 2018. We reviewed data on clinical characteristics, treatments, EGFR/T790M testing patterns, and survival outcomes. Here, we report data from 120 medical charts in 3 study sites from Slovenia. Results. The Slovenian cohort (median age 70 years, 74% females) received 37% erlotinib, 32% afatinib, 31% gefitinib. At the time of data collection, 94 (78%) discontinuations of 1L TKI, and 89 (74%) progression events on 1L treatment were reported. Among patients progressing on 1L, 73 (82%) were tested for T790M mutation yielding 50 (68%) positive results, and 62 (85%) received 2L treatment. 82% of patients received osimertinib. Attrition rate between 1L and 2L was 10%. The median (95% CI) real-world progression free survival on 1L EGFR TKIs was 15.6 (12.6, 19.2) months; median overall survival (95% CI) was 28.9 (25.0, 34.3) months. Conclusions. This real-world study provides valuable information about 1G/2G EGFR TKIs treatment outcomes and attrition rates in Slovenian EGFRm NSCLC patients. The reduced attrition rate and improved survival outcomes empha-size the importance of 1L treatment decision.
Keywords: real-world study, non-small cell lung cancer, epidermal growth factor receptor, lung cancer
Published in DiRROS: 25.07.2024; Views: 534; Downloads: 188
Full text (543,78 KB) |
4. ▫$[^{18}\mathrm F]$▫FDG PET immunotherapy radiomics signature (iRADIOMICS) predicts response of non-small-cell lung cancer patients treated with pembrolizumabDamijan Valentinuzzi, Martina Vrankar, Nina Boc, Valentina Ahac, Žiga Zupančič, Mojca Unk, Katja Škalič, Ivana Žagar, Andrej Studen, Urban Simončič, Jens C. Eickhoff, Robert Jeraj, 2020, original scientific article Keywords: medical physics, medical imaging, oncology
Published in DiRROS: 15.07.2024; Views: 597; Downloads: 187
Full text (461,33 KB) |
5. Immune RECIST criteria and symptomatic pseudoprogression in non-small cell lung cancer patients treated with immunotherapyMartina Vrankar, Mojca Unk, 2018, review article Abstract: Uncommon responses during immunotherapy is a new challenging issue in oncology practice. Recently, new criteria for evaluation of response to immunotherapy immune response evaluation criteria solid tumors (iRECIST) were accepted. According to iRECIST, worsening of performance status (PS) accompanied to pseudoprogression reflects most probably the true progression of the malignant disease. Methods. A systematic review of the literature was made by using several electronic database with the following search criteria: symptomatic pseudoprogression, atypical response, immunotherapy and lung cancer. Results. In the literature, we identified five reports of seven patients treated with immunotherapy that met the inclusion criteria. We also report our experience of patient with pseudoprogression and almost complete response after one dose of immunotherapy. Conclusions. As seen from our review, iRECIST criteria might be insufficient in distinguishing true progression from pseudoprogression in some patients with advanced NSCLC treated with immunotherapy. More precise assessment methods are urgently needed.
Keywords: symptomatic pseudoprogression, atypical response, immunotherapy, lung cancer
Published in DiRROS: 11.06.2024; Views: 605; Downloads: 167
Full text (426,11 KB) |
6. |
7. Priporočila za obravnavo bolnikov s pljučnim rakomMartina Vrankar, Nina Boc, Izidor Kern, Aleš Rozman, Karmen Stanič, Tomaž Štupnik, Mojca Unk, Maja Ebert Moltara, Vesna Zadnik, Katja Adamič, Jernej Benedik, Marko Bitenc, Jasna But-Hadžić, Anton Crnjac, Marina Čakš, Dominik Časar, Eva Ćirić, Tanja Čufer, Ana Demšar, Rok Devjak, Goran Gačevski, Marta Globočnik Kukovica, Kristina Gornik-Kramberger, Maja Ivanetič Pantar, Marija Ivanović, Urška Janžič, Staša Jelerčič, Veronika Kloboves-Prevodnik, Mile Kovačević, Luka Ležaič, Mateja Marc-Malovrh, Katja Mohorčič, Loredana Mrak, Igor Požek, Nina Turnšek, Bogdan Vidmar, Dušanka Vidovič, Gregor Vlačić, Ana Lina Vodušek, Rok Zbačnik, Ivana Žagar, 2023, professional article Abstract: Leta 2019 so bila objavljena Priporočila za obravnavo bolnikov s pljučnim rakom, ki so v slovenski prostor vnesla prepotrebno poenotenje diagnostike in zdravljenja z namenom izboljšanja preživetja bolnikov s pljučnim rakom. Posodobitev Priporočil tri leta po izidu izvirnika prinaša največ novosti v poglavju o sistemskem zdravljenju bolnikov s pljučnim rakom. To kaže na izjemen napredek na področju razumevanja onkogeneze in biologije pljučnega raka ter s tem razvoja novih zdravil. Breme pljučnega raka ostaja veliko, saj je pljučni rak pri nas in v svetu še vedno najpogostejši vzrok smrti zaradi raka. Za vsako peto smrt zaradi raka je odgovoren pljučni rak. Skoraj tretjina bolnikov s pljučnim rakom ne prejme specifičnega onkološkega zdravljenja, bodisi zaradi slabega stanja zmogljivosti, spremljajočih bolezni ali obsega bolezni. Polovica bolnikov ima ob diagnozi razsejano bolezen, zaradi česar izboljšanje preživetja z malimi koraki sledi napredku v zdravljenju bolnikov s pljučnim rakom. Ti podatki nas opominjajo, da se bomo morali za velike premike v obravnavi bolnikov s pljučnim rakom lotiti drugačnih pristopov. Kot najbolj obetavno se ponuja zgodnje odkrivanje bolezni, ko so možnosti ozdravitve pljučnega raka najboljše. Zapisana Priporočila so usmeritev za obravnavo bolnikov s pljučnim rakom. Le s sodobnim multidisciplinarnim pristopom obravnave lahko bolniku ponudimo zdravljenje, ki mu omogoča najboljši izhod prognostično neugodne bolezni.
Keywords: pljučni rak, priporočila
Published in DiRROS: 27.07.2023; Views: 1340; Downloads: 529
Full text (708,18 KB)
This document has many files! More... |
8. Fizikalni modeli imunoterapije in radioterapijeDamijan Valentinuzzi, Martina Vrankar, Katja Uršič Valentinuzzi, Mojca Unk, Olga Gordeeva, Alen Hadžić, Gregor Serša, Maja Čemažar, Robert Jeraj, 2023, published scientific conference contribution Abstract: V prispevku bomo predstavili rezultate fizikalnih modelov imunoterapije, ki smo jih razvili v programski skupini Medicinska fizika na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Glavni cilj raziskav je bila prepoznava bioloških značilnosti tumorjev, od katerih je odvisen odziv na zdravljenje s protitelesi receptorja programirane celične smrti l (angl. anti-programmed-death-1 (anti-PD-1)). Posebno pozornost smo namenili meritvam modelskih parametrov ter preverbi rezultatov modeliranja, kar je eden izmed predpogojev za uspešno translacijo modeliranja v rutinsko predklinično in klinično prakso. Predstavili bomo tudi načrte za prihodnost, tj. modeliranje kombinacije anti-PD-1 in radioterapije.
Keywords: imunoterapija, radioterapija, medicinska fizika, tumorji
Published in DiRROS: 16.06.2023; Views: 1232; Downloads: 294
Full text (2,01 MB) |
9. |
10. Sistemsko zdravljenje bolnikov s pljučnim rakom : kemoterapijaMojca Unk, 2023, published scientific conference contribution Abstract: Leta 2019 je v Sloveniji zaradi pljučnega raka zbolelo okoli 1600 in umrlo preko 1200 ljudi,
kar uvršča pljučni rak v enega izmed rakov z najslabšo prognozo. Petletna preživetja so
slaba (okoli 20 %), preživetje pa je odvisno od razširjenosti obolenja. Polovico bolnikov
odkrijemo v obdobju, ko je bolezen že razsejana in s tem neozdravljiva. Eno od možnosti
zdravljenja pljučnega raka predstavlja sistemsko zdravljenje in enega od treh stebrov
predstavlja kemoterapija (preostala dva sta tarčna terapija in zaviralci imunskih nadzornih
točk). Kemoterapija podaljša preživetje bolnikov tako pri omejeni bolezni, kjer se uporablja
perioperativno, kot pri lokalno napredovali bolezni, kjer se uporablja sočasno z obsevanjem in
seveda tudi pri razsejani bolezni, kjer še vedno predstavlja pomembno modaliteto zdravljenja.
Kemoterapijo uporabljamo kot samostojno zdravljenje ali v kombinaciji z zaviralci nadzornih
točk.
Keywords: pljučni rak, onkološko zdravljenje, bolniki
Published in DiRROS: 12.05.2023; Views: 1252; Downloads: 231
Full text (90,28 KB) |
