21. |
22. Lastnosti lesa lubadarkMiha Humar, Davor Kržišnik, Boštjan Lesar, 2018, original scientific article Abstract: V zadnjih letih se je v Sloveniji zelo povečala gradacija gozdov zaradi delovanja smrekovega lubadarja. Les lubadark na trgu dosega nižjo ceno, kot n-razvrednoten les. Uporaba lesa lubadark je v veliki meri odvisna od njegovih lastnosti. Zato smo pomodrelem lesu in kontrolnemu nepomodrelem lesu določili klasične sorpcijske lastnosti, dinamično sorpcijo vodne pare, kapilarni vlek, lastnosti namakanja in odpornost proti glivam razkrojevalkam ter upogibno trdnost in tlačno trdnost. Na podlagi vseh naštetih parametrov smo ugotovili, da pomodrel les hitreje vpija vodo, a ima še vedno enake mehanske lastnosti kot nepomodrel les. Keywords: podlubniki, glive modrivke, odpornost lesa, smreka, glive razkrojevalke, les Published in DiRROS: 20.06.2018; Views: 3897; Downloads: 754 Full text (281,40 KB) |
23. |
24. Ali imamo v Sloveniji na voljo naravno odporen les?Ajda Pogorelčnik, Nejc Thaler, Boštjan Lesar, Davor Kržišnik, Miha Humar, 2017, professional article Abstract: V zadnjem obdobju se raba lesa veča, še posebno za gradbene namene. Na prostem je les izpostavljen delovanju biotskih in abiotskih dejavnikov razkroja. Teh procesov ne moremo preprečiti, s pravilnim načrtovanjem konstrukcij, izbiro ustreznih lesnih vrst ali biocidno zaščito pa jih lahko zelo omejimo. Pri izbiri lesa je eden od najpomembnejših podatkov njegova naravna odpornost. Letos je bil objavljen nov standard, ki na tem področju prinaša številne novosti. Najbolj izrazito je zmanjšanje odpornosti macesnovine in hrastovine, predvsem zaradi variabilnosti lesa, ki je v celoti ne znamo pojasniti. V tem prispevku so navedena najnovejša spoznanja in nekateri rezultati, ki se nanašajo na naravno odpornost in življenjsko dobo lesa. Keywords: les, naravna odpornost, življenjska doba, razkroj lesa, glive Published in DiRROS: 03.09.2017; Views: 3309; Downloads: 717 Full text (139,49 KB) |
25. |
26. Povezava med razkrojenostjo bukovine in globino prodora igle Pilodyn 6JMiha Humar, Nejc Thaler, 2013, original scientific article Abstract: Ocenjevanje razkrojenosti lesa zaradi delovanja gliv bele trohnobe je pomembno za pravilno ukrepanje pri sanaciji lesenih izdelkov, še posebno nosilnih lesenih konstrukcij. Pilodyn je splošno uporabno orodje za vrednotenje gostote lesa številnih komercialnih lesnih vrst, zato nas je zanimalo, ali je primeren tudi za oceno razkrojenosti lesa. Meritve z napravo Pilodyn so bile opravljene na bukovini, ki je bila za različna časovna obdobja izpostavljena glivam bele trohnobe (Trametes versicolor, Hypoxylon fragiforme in Pleurotus ostreatus) v skladu s standardom SIST EN 113. Rezultati kažejo, da med izgubo mase zaradi delovanja gliv razkrojevalk in globino prodora igle Pilodyn obstaja povezava. Keywords: bela trohnoba, bukovina, Fagus sylvatica, razkrojenost, vrednotenje, mehanske lastnosti, les Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4576; Downloads: 2107 Full text (610,98 KB) |
27. Vrednotenje življenjske dobe lesa, zaščitenega z emulzijami voskov in bakeretanolaminskimi pripravki v tretjem razredu izpostavitveBoštjan Lesar, Miha Humar, 2010, original scientific article Abstract: V raziskavi smo preučevali življenjsko dobo lesa, izpostavljenega na prostem, v tretjem razredu izpostavitve, z dvoslojnim testom. V prvem delu raziskave smo naravnim razmeram izpostavili vzorce smrekovine, impregnirane z vodnimi emulzijami montana in polietilenskih voskov v kombinaciji z borovimi spojinami. V drugem delu testa pa smo testirali vzorce, zaščitene z baker-etanolaminskim pripravkom na vodni osnovi (Silvanolin) in posameznimi sestavinami tega pripravka. Za primerjavo smo izpostavili tudi nezaščitene vzorce smrekovine, macesnovine, bukovine in hrastovine. Skozi celotno obdobje izpostavitve smo spremljali klimatske podatke pod vzorci in na vremenski postaji. Rezultati kažejo, da impregnacija z emulzijami voskov in pripravki na osnovi bakra podaljšuje življenjsko dobo lesa, a je zaščita s pripravki na osnovi bakrovih spojin boljša. Odpornost lesa, zaščitenega z emulzijami voskov in baker etanolaminskimi pripravki, je odvisna od koncentracije emulzije/ raztopine in kakovosti lesa. Na podlagi spremljanja vlažnosti in temperature lesa smo ugotovili, da se v lesu ustvarjajo ustreznejše vlažnostne razmere za razvoj gliv, kot bi sklepali iz meritev temperature in vlažnosti zraka. Keywords: borove spojine, bakrove spojine, les, vlažnost lesa, naravna odpornost, napovedovanje življenjske dobe Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4422; Downloads: 1908 Full text (327,94 KB) |
28. Minimalne fungicidne in fungistatične koncentracije borovih učinkovin za kurativno zaščito lesaBoštjan Lesar, Miha Humar, 2009, short scientific article Abstract: V raziskavi smo določili minimalno fungicidno mejno vrednost borove kisline inbakrovega sulfata pentahidrata za tri glive rjave (Gloeophyllum trabeum, Serpula lacrymans in Antrodia vaillantii) in tri glive bele trohnobe (Trametesversicolor, Pleurotus ostreatus in Hypoxylon fragiforme). Kurativno učinkovitost smo določali tako, da smo okužene smrekove in bukove lesne vzorce za 10 min potopili v vodno raztopino bakrovih oziroma borovih učinkovin. Zatem smo jih postavili na sterilno hranilno gojišče in opazovali preraščnje. Rezultati kazejo, da so borove učinkovine boljsi fungicidi kot bakrove spojine. Minimalna inhibitorna koncentracija borove kisline v lesu za kurativno zaščito je približno petkrat višja od mejne inhibitorne koncentracije za preventivno zaščito. Keywords: bakrove spojine, borove spojine, zaščita lesa, razkroj lesa, glive, zaščita lesa Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4483; Downloads: 1933 Full text (193,33 KB) |
29. Primerjava standardnih postopkov izpiranja biocidnih učinkovin iz impregniranega lesaBoštjan Lesar, Polonca Kralj, Daniel Žlindra, Vesna Kancilija, Miha Humar, 2008, original scientific article Abstract: Izpiranje aktivnih učinkovin iz impregniranega lesa je eden izmed najpomembnejših kriterijev za presojanje uporabnosti zaščitnih pripravkov za zaščito lesa na prostem. V te namene uporabljamo več različnih standardnih in nestandardnih postopkov: SIST EN 84, SIST EN V 1250-2 in priporočilo OEC D. V sklopu te raziskave smo med seboj primerjali izpiranje bakrovih in borovih spojin iz lesa, zaščitenega s pripravki: (a) vodno raztopino bakrovega sulfata, (b) bakeretanolaminskim komercialnim pripravkom Silvanolin, (c) vodno raztopino borove kisline in (d) kombinacijo borove kisline in vodne emulzije voska montana. Globinsko impregnirane vzorce smo izpirali in določili delež izpranega Cu in B. Največji delež biocidov smo izprali iz lesa zmetodo SIST EN 84, najmanj pa z metodo OEC D. Kakorkoli, z vsemi testiranimi metodami smo prišli do istega vrstnega reda pripravkov glede na delež izpranih aktivnih učinkovin iz lesa. Keywords: bakrove učinkovine, borove učinkovine, etanolamin, izpiranje, vosek montana, smrekovina, vezava v les Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4383; Downloads: 1911 Full text (309,64 KB) |
30. Adsorpcija baker-etanolaminskih zaščitnih pripravkov v lesMiha Humar, 2008, original scientific article Abstract: Baker-etanolaminski pripravki so trenutno ena izmed najpomembnejših skupin za zaščito lesa v tretjem in četrtem razredu izpostavitve. Kljub večletni komercialni uporabi celotni mehanizem vezave teh pripravkov v les še ni pojasnjen. Znano je, da se v les vežejo hitreje kot pripravki na osnovi bakra bakrovih in kromakromovih spojin. V literaturi pa še ni podatkov o tem, kdaj je ta reakcija končana in kateri dejavniki vplivajo nanjo. V prispevku je opisan vpliv časa impregnacije, lesne vrste (smrekovine in bukovine), temperature in koncentracije komercialnega baker-etanolaminskega zaščitnega pripravka Silvanolin na adsorpcijo bakra bakrovih spojin v lesne iveri. Vsebnost bakra v ivereh smo določali z rentgensko fluorescenčno spektroskopijo(XRF). Ugotovili smo, da je adsorpcija bakrovih učinkovin v les,impregniran z baker-etanolaminskimi pripravki, hiter proces. V prvih šestih urah impregnacije se adsorbira med 60 in 80 % navzetega bakra v les. Z višjo koncentracijo pripravka narašča tudi adsorpcija bakrovih učinkovin v iveri. Impregnacija pri 50 °C močno izboljša adsorpcijo bakrovih učinkovin v les. Keywords: amini, baker, Fagus sylvatica, Picea abies, vezava v les, zaščita lesa Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4098; Downloads: 1776 Full text (581,72 KB) |