Digital repository of Slovenian research organisations

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


Query: "author" (Matevž Triplat) .

41 - 50 / 79
First pagePrevious page12345678Next pageLast page
41.
42.
MojGozdar.si zagotavlja sistem potrebne skrbnosti in sledljivosti gozdnih lesnih sortimentov
Jaša Saražin, Matevž Triplat, 2022, professional article

Keywords: gozdarstvo, gozdovi, MojGozdar.si, gozdni lesni sortimenti, sledljivost, skrbnost, spletni sistem, gozdarske storitve, projekt eGozd
Published in DiRROS: 22.02.2022; Views: 853; Downloads: 395
.pdf Full text (245,08 KB)
This document is also a collection of 1 document!

43.
Pregled leta 2021
Matevž Triplat, 2022, professional article

Keywords: gozdarstvo, gozdovi, spletne publikacije, spletni portal, WoodChainManager, gozdna tehnika, gozdna ekonomika
Published in DiRROS: 22.02.2022; Views: 719; Downloads: 314
.pdf Full text (241,65 KB)

44.
Popis sekalnikov 2021 : Gozdarski inštitut Slovenije
Jaša Saražin, Tina Jemec, Darja Stare, Špela Ščap, Urban Žitko, Nike Krajnc, 2021, other monographs and other completed works

Keywords: lesna biomasa, lesni sekanci, sekalniki, lesna goriva, Slovenija
Published in DiRROS: 28.01.2022; Views: 798; Downloads: 204
.pdf Full text (722,30 KB)

45.
46.
47.
Pogoji za opravljanje del v gozdovih
Nina Škrk, Matevž Triplat, 2019, dictionary, encyclopaedia, lexicon, manual, atlas, map

Keywords: izvajanje gozdarskih del, gozdarske storitve, varnost, pogoji, strokovna usposobljenost
Published in DiRROS: 07.10.2021; Views: 766; Downloads: 237
.pdf Full text (560,71 KB)

48.
Značilnosti opravljanja sečnje in spravila v zasebnih gozdovih v Sloveniji
Špela Ščap, Darja Stare, Nike Krajnc, Matevž Triplat, 2021, original scientific article

Abstract: V raziskavi, opravljeni leta 2019, je bilo zajetih 544 naključno izbranih gospodinjstev, ki imajo v lasti gozd. Več kot polovica anketi%ranih ima v lasti gozdno posest, veliko od 1 do 4,99 ha. Za 62 % anketiranih je glavni namen gospodarjenja z gozdom uporaba lesa za lastne potrebe. V obdobju 2015%2019 je sečnjo in spravilo opravljalo 71 % anketiranih, ki so v tem času skupaj posekali nekaj manj kot 50.000 m3 lesa (24 m3 /ha ali 141 m3 na gospodinjstvo). Intenziteta sečnje je bila najvišja pri zasebnih lastnikih z malimi gozdnimi posestmi (do 0,99 ha), in sicer v povprečju 41,4 m3 /ha. Analiza je pokazala, da obstajajo statistično značilne razlike med velikostjo gozdne posesti in intenziteto sečnje. V anketi je bilo ugotovljeno, da so za 41 % sečnje in spravila poskrbeli poklicni izvajalci del. Z raziskavo smo potrdili značilen vpliv velikosti zasebne gozdne posesti na način izvedbe sečnje in spravila. Rezultati so pokazali, da je največji delež zasebnih lastnikov, ki vsa dela opravijo s pomočjo najetih izvajalcev, v velikostnem razredu gozdne posesti od 5 do 9,99 ha. Z raziskavo nismo potrdili statistično značilnih razlik v intenziteti sečnje med spoloma zasebnih lastnikov gozdov
Keywords: zasebni lastniki, anketa, intenziteta sečnje, struktura lastnikov, gozdna posest, sečnja, spravilo, zasebni gozdovi
Published in DiRROS: 17.08.2021; Views: 3136; Downloads: 2003
.pdf Full text (953,03 KB)
This document has many files! More...

49.
Pripravljenost slovenskih izvajalcev gozdarskih storitev za ukrepanje v primeru najdbe karantenskega škodljivega organizma
Urban Žitko, Barbara Piškur, Matevž Triplat, 2021, original scientific article

Abstract: Karantenski škodljivi organizmi (KŠO) rastlin so organizmi, ki na območju EU niso prisotni oziroma so prisotni le v omejenem (obvladljivem) obsegu. V novi evropski zakonodaji s področja zdravja rastlin so med drugim opredeljeni seznami prednostnih KŠO, za katere mora vsaka država članica pripraviti načrte izrednih ukrepov za izkoreninjenje ob morebitni najdbi na njenem ozemlju ter te načrte redno testirati s simulacijskimi vajami. Karantenski škodljivi organizmi lahko povzročijo velike negativne gospodarske, okoljske in družbene učinke, zato je ob najdbi na območju EU potrebno njihovo takojšnje izkoreninjenje. Z namenom vpogleda v trenutno pripravljenost izvajalcev gozdarskih storitev za ukrepanje v primeru napada KŠO smo v septembru 2020 izvedli anketiranje; v vzorec smo zajeli 11,8 % vseh registriranih izvajalcev gozdnih del v Sloveniji. Izvajalci največ informacij o KŠO pridobijo od strokovnega osebja na terenu, kar kaže na dobro delo gozdarske stroke v preteklosti, poleg tega so za informiranje o KŠO zaslužne tudi namenske projektne aktivnosti. V večini primerov (72,1 %) bi izvajalci o najdbi KŠO v gozdu najprej obvestili ZGS. Izvajalci del se v nasprotju z gozdarskimi strokovnjaki in študenti (anketa izvedena 2019) večinoma strinjajo, da je slovenska javnost dobro obveščena o KŠO. Več kot polovica izvajalcev (60,7 %) je izrazila pripravljenost za izobraževanje o KŠO (33,3 % le, če bi bila brezplačna), 66,4 % jih je zainteresiranih za vključitev v skupino za hitro ukrepanje ob napadu KŠO. Anketa kaže, da je ponudnikov pomembnih storitev za izkoreninjanje KŠO relativno malo % panje odstranjuje le 10,5 % izvajalcev, 18,8 % pa izvaja arboristične storitve in sečnjo na višini. Rezultati so pokazali na potrebo po nadaljnjem izobraževanju deležnikov prek strokovnega dela javne gozdarske službe in strokovnih nalog zdravstvenega varstva rastlin v gozdarstvu ter nadaljevanju uspešnih promocijskih in izobraževalnih projektnih aktivnosti (npr. LIFE ARTEMIS). Izobraževanje o KŠO je treba vključiti tudi v izobraževalne programe s področja gozdarstva.
Keywords: gozdarska proizvodnja, anketiranje, karantenski škodljivi organizmi, varstvo gozdov, ukrepanje, izkoreninjanje, Agrilus planipennis, jesenov krasnik
Published in DiRROS: 17.05.2021; Views: 1309; Downloads: 377
.pdf Full text (546,75 KB)

50.
A system for quality assessment of forestry contractors
Matevž Triplat, Nike Krajnc, 2021, original scientific article

Abstract: Skilled contractors are needed to meet the increased demand for wood and to maintain a competitive edge in forestry. The structure of the forest industry has changed significantly. Today%s situation favours smaller contractors that are more flexible. Worldwide contractors are important for forest operations, but there is often limited knowledge about how well they fulfil demands about resource efficiency, social responsibility and environmental protection. The aim of this paper is to present the guidelines for the assessment of forestry contractors following sustainability principles and to present a recently developed system. In addition to the requirements for professional competences and legislative obligations, the system proposes a number of additional requirements such as corporate social responsibility, participation in the local community and greater environmental responsibility. The forestry contractor and the certification body sign a cooperation agreement to obtain the expert assessment. The expert assessment is performed by an evaluator authorised by a certification body. A web service has been introduced with the purpose of serving as a communication tool between professional evaluators and forestry contractors, as well as providing a new possibility for forest owners to get direct contact with forestry contractors. The system enables its users to exert influence on the assessment of forestry contractors by assessing the quality of their services. Private forests would greatly benefit from customer feedback information on the service quality. By now, 1584 forest contractors have registered in Slovenia, where 67% provide the service of cutting and skidding, 8% provide woodchipper service, 7% transport of round wood, 5% cable crane yarding and 4% fully mechanised harvesting. Until June 2020, 142 forest contractors have gone through the process of quality assessment.
Keywords: services, entrepreneurs, sustainability, evaluation, operations, management
Published in DiRROS: 26.01.2021; Views: 1060; Downloads: 714
.pdf Full text (1,51 MB)
This document has many files! More...

Search done in 0.38 sec.
Back to top