Digital repository of Slovenian research organisations

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


Query: "author" (Mateja Grego) .

1 - 10 / 14
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Public participation in EU legislation? Recommendations for involving citizen scientists in anthropogenic litter research within the water framework directive
Janto Schönberg, Marianne Böhm-Beck, Štefan Trdan, Mateja Grego, Doris Knoblauch, Mandy Hinzmann, Sinja Dittmann, Katrin Knickmeier, Uroš Robič, Martin Thiel, Tim Kiessling, 2025, original scientific article

Abstract: Anthropogenic litter causes significant harm to the environment on a global scale. Achieving international agreements and es-tablishing corresponding national legislation is essential for solving this prevalent environmental problem. Effective monitoringprogrammes are also critical for evaluating the environmental status in aquatic (marine and freshwater) environments, as re-quired by the Water Framework Directive (WFD) and the Marine Strategy Framework Directive (MSFD) in Europe. In contrastto the MSFD, the current version of the WFD does not yet include anthropogenic litter pollution as an indicator to evaluate thestatus of aquatic environments. In order to overcome these shortcomings, we recommend using existing litter data generated bycitizen science initiatives as a baseline to establish relevant indicators in the WFD. Further, citizen scientists could contribute tothe WFD by taking complimentary samples, for example, at underrepresented smaller streams, adding context and value to datacollected at established monitoring stations. The involvement of citizens as actors within an EU Directive would not only help toobtain valuable data on a significant spatial and temporal scale but could potentially also increase the environmental awarenessand political engagement of the public. The upcoming revision cycle of the WFD in 2028 presents a unique opportunity to givecitizens a voice and opportunity to partake in EU legislative frameworks.
Keywords: anthropogenic litter, citizen science, EU legislation participation, plastic pollution, Water Framework Directive (WFD)
Published in DiRROS: 18.08.2025; Views: 743; Downloads: 586
.pdf Full text (3,44 MB)
This document has many files! More...

2.
3.
4.
5.
Idejna zasnova za ustanovitev mreže znanja za trajnostno slovensko sredozemsko kmetijstvo
Maja Podgornik, Rozalija Cvejić, Matjaž Glavan, Tjaša Pogačar, Majda Černič Istenič, Milena Bučar-Miklavčič, Franc Čuš, Mateja Potisek, Mateja Stvarnik, Lucija Žvokelj, Zalika Črepinšek, Asja Majhen, Ana Šubic, Zala Žnidaršič, Jakob Fantinič, Rok Babič, Michelle Umer, Jan Reščič, Melita Sternad Lemut, Barbara Zagorc, Matej Bedrač, Karlo Kopjar, Klemen Lisjak, Tomaž Žnidaršič, Janez Prešern, Matej Stopar, Nika Cvelbar Weber, Kristina Ugrinović, Erika Jež, Lorena Butinar, Guillaume Antalick, Mitja Martelanc, Branka Mozetič Vodopivec, Janko Mrkun, Matjaž Mesarič, Irena Golinar, Marina Štukelj, Ožbalt Podpečan, Andrej Škibin, Metka Pislak, Mateja Grego, 2025, treatise, preliminary study, study

Abstract: Slovensko sredozemsko kmetijstvo (SSK) se sooča s številnimi izzivi, kot so podnebne spremembe, omejeni viri in razdrobljena podpora regiji. V okviru priprave strategije za SSK je bila kot ena ključnih rešitev prepoznana ustanovitev Mreže znanja za trajnostno slovensko sredozemsko kmetijstvo, ki bo povezovala raziskovalne in izobraževalne ustanove, svetovalne službe, kmete in druge deležnike. Mreža bo temeljila na treh stebrih sodelovanja (ciljni, raziskovalni in podporni steber) ter bo organizirana prek skupščine, upravnega odbora in operativnih teles po kmetijskih panogah. Posebno vlogo bo imel Kompetenčni center za oljkarstvo in mediteranske kulture v Plavjah (ZRS Koper) kot stičišče znanja in prenosa praks. Pomemben komunikacijski kanal bo Portal znanja (AKIS), ki bo omogočal dostop do rezultatov raziskav, učnih gradiv in priporočil za prakso. Mreža bo aktivna tudi pri promociji in sodelovanju na sejmih, dogodkih in v medijih, da se znanje in inovacije čim širše preneseta v prakso. Ključni mejnik projekta je bil dosežen s podpisom Pisma o nameri za ustanovitev mreže (8. 4. 2025), ki ga je podpisalo devet ustanovnih članov, kar je trdna osnova za nadaljnji razvoj mreže in trajnostni razvoj slovenskega sredozemskega kmetijstva.
Published in DiRROS: 08.05.2025; Views: 1177; Downloads: 856
.pdf Full text (5,52 MB)
This document has many files! More...

6.
Strokovne podlage za pripravo strategije razvoja za trajnostno slovensko sredozemsko kmetijstvo
Maja Podgornik, Matjaž Glavan, Rozalija Cvejić, Tjaša Pogačar, Karlo Kopjar, Majda Černič Istenič, Milena Bučar-Miklavčič, Franc Čuš, Mateja Potisek, Mateja Stvarnik, Lucija Žvokelj, Zalika Črepinšek, Asja Majhen, Ana Šubic, Zala Žnidaršič, Jakob Fantinič, Rok Babič, Michelle Umer, Jan Reščič, Melita Sternad Lemut, Barbara Zagorc, Matej Bedrač, Klemen Lisjak, Tomaž Žnidaršič, Janez Prešern, Matej Stopar, Nika Cvelbar Weber, Kristina Ugrinović, Erika Jež, Lorena Butinar, Guillaume Antalick, Mitja Martelanc, Branka Mozetič Vodopivec, Janko Mrkun, Matjaž Mesarič, Irena Golinar, Marina Štukelj, Ožbalt Podpečan, Andrej Škibin, Metka Pislak, Mateja Grego, 2025, treatise, preliminary study, study

Abstract: Strategija razvoja temelji na štirih stebrih: trajnost, poslovno okolje, tehnološki napredek ter znanje in prenos tega. Poseben poudarek je na prilagajanju podnebnim spremembam, zaščiti tal in vodnih virov in spodbujanju lokalne samooskrbe. Zasnovana mreža znanja je ključna za povezovanje raziskovalcev, svetovalcev in kmetov ter omogoča učinkovit prenos znanja, razvoj novih praks in vključevanje mladih strokovnjakov. Njeno delovanje bo pomembno tudi za širjenje pridelave sredozemskih rastlin v druge regije Slovenije.
Published in DiRROS: 08.05.2025; Views: 1185; Downloads: 877
.pdf Full text (10,00 MB)
This document has many files! More...

7.
New Mediterranean marine biodiversity records (June 2013) : collective article
I. Siokou, A.S. Ates, D. Ayas, Jamila Ben Souissi, Tapas Chatterjee, M. Dimiza, H. Durgham, K. Dogrammatzi, D. Erguden, Vasilis Gerakaris, Mateja Grego, Y. Issaris, K. Kadis, T. Katağan, Kostas Kapiris, S. Katsanevakis, F. Kerkhof, Eva Papastergiadou, Vladimir Pešić, L. Polychronidis, M. Rifi, M. Salomidi, M. Sezgin, M. Triantaphyllou, K. Tsiamis, C. Turan, I. Tziortzis, C. d' Udekem d'Acoz, D. Yaglioglu, Jeanne Zaouali, Argyro Zenetos, 2013, original scientific article

Abstract: This paper concerns records of species that have extended their distribution in the Mediterranean Sea. The finding of the rare brackish angiosperm Althenia filiformis in the island of Cyprus is interesting since its insertion in the Red Data Book of the Flora of Cyprus is suggested. The following species enriched the flora or fauna lists of the relevant countries: the red alga Sebdenia dichotoma (Greece), the hydrachnid mite Pontarachna adriatica (Slovenia), and the thalassinid Gebiacantha talismani (Turkey). Several alien species were recorded in new Mediterranean localities. The record of the burrowing goby Trypauchen vagina in the North Levantine Sea (Turkish coast), suggests the start of spreading of this Lessepsian immigrant in the Mediterranean Sea. The findings of the following species indicate the extension of their occurrence in the Mediterranean Sea: the foraminifer Amphistegina lobifera (island of Zakynthos, Greece), the medusa Cassiopea andromeda (Syria), the copepod Centropages furcatus (Aegean Sea), the decapod shrimp Melicertus hathor (island of Kastellorizo, Greece), the crab Menoethius monoceros (Gulf of Tunis), the barnacles Balanus trigonus, Megabalanus tintinnabulum, Megabalanus coccopoma and the bivalves Chama asperella, Cucurbitula cymbium (Saronikos Gulf, Greece).
Published in DiRROS: 26.03.2025; Views: 1068; Downloads: 715
.pdf Full text (3,62 MB)
This document has many files! More...

8.
Določanje dobrega okoljskega stanja. Poročilo za člen 9 Okvirne direktive o morski strategiji : zaključno poročilo 2012
Martina Orlando-Bonaca, Lovrenc Lipej, Alenka Malej, Janja Francé, Branko Čermelj, Oliver Bajt, Nives Kovač, Borut Mavrič, Valentina Turk, Patricija Mozetič, Andreja Ramšak, Tjaša Kogovšek, Milijan Šiško, Vesna Flander-Putrle, Mateja Grego, Tinkara Tinta, Boris Petelin, Martin Vodopivec, Maja Jeromel, Urška Martinčič, Vlado Malačič, final research report

Abstract: Deskriptor 1: Biotska raznovrstnost se ohranja. Kakovost in prisotnost habitatov ter razporeditev in številčnost vrst so v skladu s prevladujočimi fiziografskimi, geografskimi in podnebnimi pogoji. »Presojo je treba opraviti na več ekoloških ravneh: na ravni ekosistemov, habitatov (vključno z njimi povezanimi združbami na nivoju biotopov) in vrst, ki so upoštevane v strukturi tega dela ob upoštevanju točke 2 dela A. Za nekatere vidike tega deskriptorja je potrebna dodatna znanstvena in tehnična podpora. Pri obravnavi širšega obsega deskriptorja je treba ob upoštevanju Priloge III k Direktivi 2008/56/ES določiti prioritete med elementi biotske raznovrstnosti (vrste, habitati in ekosistemi). To omogoča prepoznavanje tistih elementov in območij, kjer vplivi in grožnje nastajajo, poleg tega pa podpira opredelitev ustreznih kazalcev med izbranimi merili, primernimi za zadevna območja in elemente biotske raznovrstnosti. Obveznost regionalnega sodelovanja iz členov 5 in 6 Direktive 2008/56/ES je neposredno povezana z izbiro elementov biotske raznovrstnosti znotraj regij, podregij in pododdelkov, kjer je mogoče, pa tudi z vzpostavitvijo referenčnih razmer v skladu s Prilogo IV k Direktivi 2008/56/ES. Modeliranje z uporabo platforme geografskega informacijskega sistema je lahko uporabna podlaga za določanje območja razširjenosti elementov biotske raznovrstnosti ter človekovih dejavnosti in pritiskov zaradi teh dejavnosti, ob upoštevanju, da se vse mogoče zajete napake ustrezno ocenijo in opišejo ob uporabi rezultatov. Ti podatki so pogoj za ekosistemsko upravljanje človekovih dejavnosti in za razvoj s tem povezanih prostorskih orodij.«
Keywords: morje, obalno morje, onesnaževanje morja, plankton, hranilne snovi, ekološki parametri, onesnažila, onesnaževalci, biocenoze, okvirna direktiva o morski strategiji, poročila, onesnaženost, kvaliteta okolja, morska strategija, deskriptorji
Published in DiRROS: 16.09.2024; Views: 2298; Downloads: 1359
.pdf Full text (3,68 MB)
This document has many files! More...

9.
Možnosti za povečanje potenciala lokacij za marikulturo na obali in v slovenskem morju : končno poročilo
Vesna Flander-Putrle, Aleš Bolje, Janja Francé, Mateja Grego, Vlado Malačič, Boris Petelin, Milijan Šiško, final research report

Abstract: V skladu s projektno nalogo »Možnosti za povečanje potenciala lokacij za marikulturo na obali in v slovenskem morju« smo pripravili Končno poročilo projektne naloge. Cilj projektne naloge je bil preveriti potencial že obstoječih lokacij marikulture na morju ter opredeliti potencialne nove lokacije na obali in v slovenskem morju, kjer bi bilo mogoče v prihodnje povečati obstoječe in razvijati nove oblike marikulture. V projektni nalogi smo uporabili le razpoložljive podatke. Pregledali smo veljavno zakonodajo na področju okoljevarstva, upravljanja in rabe voda, varovanja habitatov ter zdravja in dobrega počutja živali iz akvakulture, strokovno-raziskovalne ugotovitve in pripadajočo znanstveno literaturo.
Keywords: poročila, morja, gojenje morskih organizmov
Published in DiRROS: 05.09.2024; Views: 1359; Downloads: 1216
.pdf Full text (6,14 MB)
This document has many files! More...

10.
The ecosystem of science communication in the post-truth era : perspectives, contexts, dynamics
2024, scientific monograph

Abstract: The chapters in this volume provide rich evidence of the increasing variety and cultural diversity of science communication practices across the world (Bucchi & Trench, 2021). Collectively, the science communication initiatives described here exemplify a range of progressive approaches, including dialogue, active engagement, learning-by-doing, and co-construction of knowledge, that in various ways reflect re-inventions or re-imaginings of science communication. In addition, this collection of work points to the inevitable conclusion that dialogue is necessary not just between science and society but also between science communication practitioners and researchers from different ecologies – countries, cultures, institutions and practices. We thus see this volume as a contribution to longitudinal studies of science communication across contexts, disciplines, purposes, and formats. Only in this way can the ecosystem of science communication continue to grow more diverse and self-reflective.
Published in DiRROS: 09.08.2024; Views: 1411; Downloads: 818
.pdf Full text (8,35 MB)
This document has many files! More...

Search done in 0.24 sec.
Back to top